Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora in ga predložila Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku. Ključne so spremembe, s katerimi se bo podaljšal rok uporabe starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, in sicer do 30. oktobra 2026.

V skladu z 295. členom veljavnega Zakona o urejanju prostora se stari občinski prostorski akti, kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor, lahko uporabljajo do 31. decembra 2024. Za preprečitev družbene, gospodarske in okoljske škode, so nujne spremembe oziroma podaljšanje roka uporabe starih občinskih prostorskih planov ter roka veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, in sicer do 30. oktobra 2026. S predlogom zakona se predlaga podaljšanje roka uporabe prostorskih sestavin na 30. oktober 2026. Na isti datum, to je 30. oktober 2026, se podaljša tudi rok veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev (PUP), sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Priprava in sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) je izvirna pristojnost občin. Ministrstvo za naravne vire in prostor intenzivno sodeluje z občinami brez sprejetega OPN.

Na današnji seji je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila 63 novih projektov ter ponovno en projekt, ki so bili za sofinanciranje odobreni na podlagi Javnega razpisa za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2024 gospodarskega ministrstva. Vrednost vseh 64 projektov znaša skoraj 124 milijonov evrov, od tega bo dobrih 39 milijonov evrov proračunskih virov, preostala sredstva pa bodo zagotovljena iz drugih virov. Štiri projekte bo sofinanciralo tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) na podlagi javnega poziva Eko sklada glede nepovratnih finančnih spodbud lokalnim skupnostim za skoraj ničenergijske stavbe. Namen investicij je zagotoviti kakovostno javno športno infrastrukturo za vse kategorije uporabnikov ter učinkovito koriščenje in ravnanje z javno športno infrastrukturo, ki vključuje športne objekte in površine za šport v naravi. Cilj je sofinanciranje obnove, novogradnje in rekonstrukcije javnih športnih objektov ter posodobitev ali vzpostavitev novih zunanjih športnih površin. Obravnavana je tudi ureditev dostopnosti do javnih športnih objektov in zunanjih športnih površin za funkcionalno ovirane uporabnike. Del investicij je namenjen tudi protipoplavni in protiplazni zaščiti javnih športnih objektov in zunanjih športnih površin, s čimer bo dosežena športno tehnološka posodobitev obstoječih javnih športnih objektov in zunanjih športnih površin. Izvedeni projekti bodo povečali dostopnost javnih športnih objektov in zunanjih športnih površin, povečala se bosta kakovost in število javno dostopnih športnih površin v urbanem in naravnem okolju. Dostop bo prilagojen osebam z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti, hkrati pa bodo vzpostavljeni pogoji za zaščito športne infrastrukture pred prihodnjimi naravnimi nesrečami.

Vlada je ministra Hana pooblastila za podpis memoranduma o soglasju za naložbo skupine PALFINGER v nov strateški proizvodni obrat. Skupina Palfinger je izrazila interes, da bi v nov proizvodni obrat v Ormožu do leta 2028 vložila do 70 milijonov evrov. Skupina Palfinger, ki je vodilni proizvajalec in ponudnik žerjavov in dvižnih rešitev, s sedežem v Avstriji, je prisotna kar na 34 globalnih lokacijah in skupaj zaposluje okoli 12 tisoč zaposlenih. V Mariboru je prisotna že od leta 1993 in v zadnjih letih dosega zavidljive poslovne rezultate. Od leta 2019 je podjetje v Sloveniji celotne prihodke iz 121 mio evrov do leta 2023 povečalo kar na 240 mio evrov, ob tem pa tudi povečalo dodano vrednost na zaposlenega iz 44 tisoč na 62 tisoč evrov. S podpisom memoranduma bodo podpisniki izrazili skupno namero za naložbo Palfinger v Ormožu v prve faze novega strateškega proizvodnega obrata. Palfinger je namreč izrazil interes, da bi v nov proizvodni obrat v Ormožu do leta 2028 vložil do 70 milijonov evrov, ob tem pa bi ohranil delovanje obstoječega obrata skupine PALFINGER v Mariboru. Končni cilj celotne naložbe je izvedba petih načrtovanih faz do leta 2035. Naslednje faze bi se osredotočile na širitev zmogljivosti za izdelavo rok žerjavov, prenos zmogljivosti sistema za izdelavo rok in podsklopov teleskopa in nadaljnje širitve zmogljivosti za zagotovitev strateške rasti. Memorandum bo podpisan z namenom opredelitve naložbe v vzpostavitev novega tehnološko sodobnejšega proizvodnega obrata, izgradnjo izobraževalnega centra za usposabljanje visokokvalificiranega kadra ter logističnega središča, namenjenega optimizaciji dobavnih verig, njene družbene in gospodarske dodane vrednosti ter možnih ukrepov podpore Republike Slovenije nameravani naložbi. Podpis memoranduma o novi veliki naložbi po mnenju Vlade Republike Slovenije izkazuje privlačnost Slovenije za tuje investicije in odraža spodbudnost in konkurenčnost poslovnega okolja v Republiki Sloveniji.

Vlada je odločila, da se palestinskemu civilnemu prebivalstvu, prizadetemu zaradi vojne v Gazi, preko Jordanije nudi materialno pomoč v obliki hrane in sanitetnih pripomočkov. Ocenjena vrednost materialne pomoči znaša do 532.538 evrov in jo zagotovita Ministrstvo za obrambo v višini do 492.538 evrov ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v višini do 40.000 evrov. Vlada Republike Slovenije je ob tem še naložila Ministrstvu za obrambo, da prouči možnost napotitve helikopterja Slovenske vojske za prevoz humanitarne pomoči, v kolikor bo, ko bodo to dopuščale varnostne razmere, vzpostavljen helikopterski humanitarni zračni most med Jordanijo in Gazo. Varnostne in humanitarne razmere na območju Gaze so izjemno slabe in se še poslabšujejo. Primanjkuje vode, hrane, elektrike in goriva, širijo se bolezni, omejene so zdravstvene in bolnišnične zmogljivosti, zaradi česar je civilno prebivalstvo zelo ogroženo, še zlasti ženske, otroci in druge ranljive skupine. Republika Slovenija se zaveda nujnosti humanitarne pomoči palestinskemu civilnemu prebivalstvu, prizadetemu zaradi vojne v Gazi, kar sta posebej izpostavila predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in jordanski kralj Abdulah II. ob njunem dvostranskem srečanju ob robu 60. münchenske varnostne konference. Republika Slovenija je kot odgovorna nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov zavezana nuditi pomoč civilnemu prebivalstvu, ki trpi ob vojaških spopadih. Od začetka konflikta je palestinskemu civilnemu prebivalstvu že dvakrat namenila materialno pomoč v obliki hrane in opreme za začasno namestitev, in sicer 22. februarja 2024 in 14. marca 2024. Skupna vrednost materialne pomoči, ki jo je Republika Slovenija namenila palestinskemu civilnemu prebivalstvu, skupaj s prevozom znaša 2.144.668 evrov.