Na prvi dan 28. posveta slovenske diplomacije je Vlada Republike Slovenije sprejela novo Strategijo zunanje politike Republike Slovenije, v kateri so opredeljene usmeritve za uresničevanje in doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Nova strategija temelji na načelih vključenosti, odgovornosti, varnosti, solidarnosti in znanju ter predstavlja sodoben in pregleden dokument, ki je naravnan dolgoročno. Strategija potrjuje vitalno umeščenost Slovenije v jedrno Evropo in evro-atlantski prostor ter širi slovenske zunanjepolitične prioritete v globalni prostor, v katerem Slovenija posebej dejavno deluje v vlogi izvoljene članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Poseben poudarek v strategiji je namenjen tudi Sloveniji v EU, Natu ter Organizaciji združenih narodov in drugih multilateralnih forumih ter razvijanju odnosov s tretjimi državami. Strategija vsebuje načrt delovanja na sedmih prioritetnih področjih, ki odražajo potrebo po interdisciplinarnosti, zrcalijo načela in odsevajo prizadevanja slovenske zunanje politike. Prvič – v slovenskih strateških dokumentih zunanje politike – je določeno omejeno število ciljev, kar omogoča tudi oceno konkretnih rezultatov. Strategiji bodo sledili izvedbeni dokumenti s konkretnimi aktivnostmi in časovnicami, tako imenovani akcijski načrti, najprej letni implementacijski načrt dela zunanjega ministrstva in glede na specifične področja regionalni in tematski dokumenti.

Vlada je danes obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. Spremembe in dopolnitve so predlagane z namenom realizacije sprejetega Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti v okviru pogajanj oziroma usklajevanj Vlade z reprezentativnimi sindikati. Predmet dogovora v okviru navedenih pogajanj je bila med drugim sistemska ureditev interventne službe na centrih za socialno delo, ki zunaj poslovnega časa v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije (ob ogroženosti otroka, zaznanem nasilju v družini, kadar oseba pod skrbništvom ali oseba s težavami v duševnem zdravju ali invalidna oseba ostane brez varstva in oskrbe, ali kadar gre za starejšo osebo, ki se znajde v stiski) opravljajo naloge interventne službe. Zaradi uskladitve z delovnopravno zakonodajo se predlaga uvedba nove določbe, s katero se ureja ustrezen počitek strokovnih delavcev, hkrati pa nemoteno delovanje in lažjo organizacijo interventne službe. Poleg navedenega se predlagajo še nekatere nujne sistemske rešitve, ki so namenjene odpravi pomanjkljivosti veljavne ureditve področja socialnega varstva. Vzpostavlja se tudi pravna podlaga za zagotovitev krizne namestitve pri izvajalcih celodnevnega institucionalnega varstva za starejše osebe, za mlajše invalidne osebe, za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ali za odrasle osebe, ki nujno potrebujejo takojšnjo pomoč zaradi socialnih, psiholoških, zdravstvenih ali drugih kriznih razmer.

Vlada je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na jasnejšo določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, administrativno razbremenitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa, ter jasnejšo določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa. Predlaga se črtanje vpisa podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, kar sledi doslednemu uveljavljanju načela sorazmernosti urejanja določenega pravnega področja. Z vidika administrativne razbremenitve delodajalca se naslavlja nepotrebna pogostost vnosa v evidenco tistih podatkov, ki ob obstoju drugih podatkov iz evidence ob sočasnem obstoju z zakonom ali drugimi akti predpisanih dokazil pri delodajalcu ob dnevnem vnosu, ne zagotavljajo višje stopnje zaupanja v podatke iz evidence v povezavi z dejanskim stanjem, ki je podlaga za te vpise. Predlaga se tudi dopolnitev načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa, in sicer tudi na elektronski naslov, o katerem se delodajalec in delavec dogovorita.

Vlada Republike Slovenije je sprejela posodobljeni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN 2024), s katerim je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost. Posodobljeni NEPN postavlja temelje za ambiciozno, trajnostno in varno energetsko prihodnost Slovenije. Je dokaz, da Slovenija odgovorno načrtuje energetsko učinkovitost in prihodnost – ambiciozno zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov (TGP) za vsaj 55 odstotkov do leta 2033 in hkrati pospešujemo izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE). Posodobljeni NEPN je plod strokovnega in odprtega dialoga z deležniki širokega posvetovanja z javnosti in deležniki – od leta 2022 smo izvedli tri obsežne sklope posvetovanja z javnostjo in številna usklajevanja. Za posodobljeni NEPN je bila opravljena kompleksna in zahtevna celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), s katero nismo zgolj zagotovili, da posodobljeni NEPN nima bistvenih negativnih učinkov na okolje, ampak smo dodatno okrepili njegove pozitivne učinke. Slovenija ohranja ravnovesje med razvojem in varovanjem okolja. Izvedba načrtovanih politik in ukrepov NEPN bo prispevala k nižji končni rabi energije, povečanju deleža OVE v bruto končni rabi energije in doseganju ciljev Slovenije, ki dolgoročno vodijo v podnebno nevtralno družbo. NEPN načrtuje cilje in ukrepe na vseh področjih in sektorjih rabe energije, od kmetijstva do gozdarstva, energetike, industrije, prometa, raziskav in inovacij. Posodobljeni NEPN tudi ustrezno podpira izstop iz premoga skozi razvoj drugih domačih nizkoogljičnih virov oskrbe in bolj učinkovito rabo energije. Hkrati potrjuje nadaljnjo uporabo in načrtovanje gradnje nove jedrske elektrarne, s kakovostno in transparentno odločitvijo do leta 2028. Posodobljeni NEPN združuje ambiciozne cilje in ekonomsko vzdržnost.

Vlada Republike Slovenije je s ciljem povečati dostopnost, celovitost in kakovost zdravstvenih obravnav izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024. Na primarni zdravstveni dejavnosti spremembe in dopolnitve Uredbe vpeljujejo prenovo modela plačevanja ambulant družinske medicine in pediatrije. S 1. januarjem 2025 namesto ambulant za neopredeljene uvajajo tako imenovane dodatne ambulante družinske medicine, ki bodo zagotovile storitve osebam brez izbranega osebnega zdravnika. Za izboljšanje dostopnosti v okviru ambulant družinske medicine in pediatrije ter dodatnih ambulant družinske medicine se namenja dodatnih 7,8 milijona evrov, v okviru katerih so zagotovljena tudi sredstva za finančno stimulacijo izvajalcev za dodatno opredeljevanje zavarovanih oseb. Predvidene so širitve določenih programov (na primer fizioterapija, zobozdravstvo za odrasle in mladino, ambulanta družinske medicine, pediatrija, dispanzer za ženske), ki bodo v lokalnih okoljih pomembno prispevali k boljši dostopnosti. Uvajajo pa se tudi strokovne usmeritve za obravnavo pacientov v dejavnosti fizioterapije, z namenom izboljšati dostopnost do fizioterapevtskih obravnav, ki so dejansko potrebne. Tudi na sekundarni oziroma terciarni ravni so dodatno opredeljene širitve programov, ki bodo v lokalnih okoljih pomembno prispevala k boljši dostopnosti (na primer psihiatrija, dodatek za posege TAVI in robotsko asistirane posege). Domovom za starejše, posebnim socialnovarstvenim zavodom za odrasle in enotam za posebne oblike varstva v domovih starejših občanov in v domskem varstvu varstveno-delovnih centrov se povečuje odstotek glede dodatkov po kolektivni pogodbi. Dodatna sredstva, predvidena v spremembah in dopolnitvah Uredbe, za leto 2024 znašajo 18,7 milijona evrov, na letni ravni pa 36,6 milijona.

Vlada je v imenu ustanovitelja in edinega družbenika družbe Slovenska tiskovna agencija, d. o. o., sklenila Pogodbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) v letu 2025. Vlada je za podpis in izvajanje pogodbe pooblastila direktorico Urada vlade za komuniciranje Petro Bezjak Cirman. Vrednost pogodbe je v primerjavi z letošnjo višja za 447.091 evrov oziroma za 18,6 odstotka. Povečanje sredstev bo STA omogočilo ustrezna vlaganja v informacijsko varnost, povišanje plač zaposlenih v skladu z rastjo inflacije in z nivojem plač v primerljivih medijih ter vlaganja v posodobitve opreme in nadaljnji razvoj digitalizacije. Slovenska tiskovna agencija skladno z Zakonom o STA (STAgen) opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe domače in tuje javnosti. Dolžnost Vlade Republike Slovenije, ki v imenu Republike Slovenije izvaja pravice družbenika, je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA. Na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena STAgen so vir financiranja STA med drugimi tudi sredstva državnega proračuna, ki jih STA pridobi na podlagi letne pogodbe med ustanoviteljem in STA. Vrednost letne pogodbe za leto 2025 znaša 2.844.091 evrov. Tako kot že v letošnjem letu višina mesečnih nadomestil tudi v prihodnjem letu ne bo odvisna od štetja novic, ampak je v pogodbi predvideno mesečno plačilo v dvanajstih enakih zneskih v višini 237.007 evrov.