V Sloveniji že dalj časa opažamo vrsto izzivov na stanovanjskem trgu, na eni strani sivi najemni trg, pomanjkanje pregleda nad najemnimi razmerji in pomanjkanje stanovanj za reševanje stanovanjskega problema, na drugi strani pa kopičenje stanovanj kot investicij, prazna stanovanja in stanovanja, ki se uporabljajo za kratkotrajno najemanje namesto daljših najemnih razmerij.

Da bi to stanje izboljšali, predlagamo uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine, s katerim želimo lastnike spodbuditi k premisleku o smotrnem lastništvu in uporabi nepremičnin, k oddajanju nepremičnin v najem na podlagi najemnih pogodb in k prijavljanju prejetih dohodkov iz najemnin v dejanski višini davčnemu organu.

Zasnova davka na stanovanjske nepremičnine predvideva davčno obremenitev stanovanjskih nepremičnin na območju Slovenije – to so stanovanja, hiše in stavbna zemljišča. Obdavčene bi bile tako fizične kot tudi pravne osebe, ki imajo v lasti stanovanjske nepremičnine, tudi nerezidenti, ki imajo v lasti nepremičnine v Sloveniji.

Prva nepremičnina, v kateri njen lastnik tudi dejansko živi, bi bila povsem oproščena davka, druge nepremičnine pa bi bile deležne občutne davčne ugodnosti, če jih lastniki oddajajo v najem na podlagi najemnih pogodb.

Predlagana je obdavčitev z 1,45-odstotno davčno stopnjo, pri čemer bi davčno osnovo predstavljala posplošena vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Prihodki od davka bi pripadali državnemu proračunu.

Kot omenjeno, ob tem predlagamo davčno ugodnost za oddajanje v najem za fizične osebe; ta bi ugotovljeno davčno obveznost znižala za 25 odstotkov zneska napovedanih najemnin. Taka višina davčne ugodnosti za oddajanje v najem spodbuja pravilno prijavljanje in plačevanje dohodnine od oddajanja premoženja v najem, saj znesek te davčne ugodnosti celo presega znesek plačane dohodnine od oddajanja v najem.

Skupna ocena davka na stanovanjske nepremičnine bi lahko ob trenutno znanih podatkih in ob predvidenih ugodnostih znašala največ okoli 600 milijonov evrov.

Davek na stanovanjske nepremičnine ne bi posegel v nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki trenutno predstavlja nepremičninski davek in kot tak pripada občinam za izvajanje njihove investicijske dejavnosti. Predlagamo pa ukinitev trenutnega davka od premoženja, ki je sorodna vrsta davka. 

Sredstva, zbrana z davkom na stanovanjske nepremičnine, bi namenili za razbremenitev dela, zlasti srednjega razreda, kjer je največji primanjkljaj delovne sile. S tem bi izboljšali konkurenčnost gospodarstva, spodbudili zaposlovanje in ustrezno naslovili javnofinančno vzdržnost.

V tej luči predlagamo uvedbo posebne osebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja (tako imenovano in-work olajšavo v obliki znižanja davčne osnove v višini 2000 evrov letno) ter spremembo dohodninske lestvice in stopenj za razbremenitev srednjega in višjega razreda.

S temi ukrepi želimo narediti bistven preskok pri spremembi strukture davkov in prispevkov za socialno varnost ter s tem pozitivno vplivati na konkurenčnost Slovenije. Ker ekonomska struktura davkov in prispevkov za socialno varnost zaradi nadpovprečne obremenitve dela in podpovprečne obremenitve premoženja v Sloveniji ni najbolj ugodna, je pomembno, da z uravnoteženim pristopom na različnih področjih vplivamo tudi na ta vidik.

Izhodišča bomo dali v daljšo javno razpravo in v tem času opravili tudi poglobljena usklajevanja tako znotraj koalicije kot tudi z resorji, ki so zadolženi za posamezne reforme.

Vabljeni, da odzive na izhodišča do 25. januarja 2025 posredujete na elektronski naslov gp.mf@gov.si.