Novela zakona o zdravstveni dejavnosti vzpostavlja večjo transparentnost pri opravljanju zdravstvene dejavnosti z vidika vseh deležnikov, vključno z bolj preglednim postopkom podeljevanja koncesij. Razmejuje javno in zasebno (tržno) zdravstveno dejavnost ter uvaja motivacijske elemente za delo zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, zaposlenih pri javnem zdravstvenem zavodu. Cilj predloga zakona je predvsem urediti vstopne pogoje v sistem zdravstvene dejavnosti (prek dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti) in v mrežo javne zdravstvene službe (prek koncesij v zdravstveni dejavnosti).

Poglavitni cilj predloga zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb je uvedba rešitev za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v postopke začasne zaščite. S tem bi bil omogočen tudi hitrejši dostop oseb z začasno zaščito do pravic iz tega statusa ter celostna ureditev pravic in dolžnosti oseb z začasno zaščito v Republiki Sloveniji, ki omogoča hitrejši sprejem in integracijo oseb z začasno zaščito v slovensko družbo. S predlogom zakona za uvedbo začasne zaščite v Republiki Sloveniji ni več treba sprejeti posebnega sklepa. Namesto tega se uporablja sprejeti izvedbeni sklep Sveta Evropske unije, s katerim se ugotovi obstoj množičnega prihoda razseljenih oseb in se uvede začasna zaščita ter učinkuje neposredno v vseh državah članicah.

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Osnovni cilji resolucije so usmerjeni preventivno: dolgoročna in trajna odprava pogojev za nastanek in razvoj korupcije, vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije, dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita dejanja, izgradnja splošno sprejemljivega sistema ničelne tolerance do vseh korupcijskih ravnanj skozi razne oblike izobraževanj in učinkovita uporaba mednarodno uveljavljenih standardov na tem področju. Za učinkovit boj proti korupciji in vzpostavljanje ničelne tolerance do korupcije v družbi pa morajo biti vanj vključeni in v njem aktivno sodelovati deležniki iz javnega in zasebnega sektorja, civilne družbe, medijev in splošne javnosti.
V skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) uresničevanje resolucije spremlja KPK na podlagi akcijskega načrta, ki ga v sodelovanju z nosilci ukrepov iz resolucije sprejme v roku treh mesecev po sprejemu resolucije ali njenih sprememb.

Vlada je sprejela predlog zakona o spremembah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki med drugim upravičencem računalnike dodeljuje v trajno last.