139. redna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije je obravnavala in sprejela informacijo o aktivnostih Ministrstva za obrambo v zvezi s projektom bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil Slovenske vojske ter soglašala, da Ministrstvo za obrambo opravi postopek naročila za nakup 106 bojnih kolesnih vozil 8 x 8, pri čemer bo v prvi fazi izvedbe projekta potekal nakup 53 bojnih kolesnih vozil 8 x 8 za opremljanje srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za obrambo, da pred sklenitvijo okvirnega sporazuma za nakup 106 bojnih kolesnih vozil 8 x 8 in potrditvijo naročila za nakup 53 bojnih kolesnih vozil (BKV) 8 x 8 za izgradnjo srednjega bojnega izvidniškega bataljona (SrBIB) pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije v skladu s 5. točko šestega odstavka 30. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026. V prvi fazi izvedbe projekta od leta 2025 do 2028 je predviden nakup 53 BKV 8 x 8 za opremljanje SrBIB, v drugi fazi izvedbe projekta od leta 2027 do 2030 pa nakup še 53 BKV 8 x 8 za opremljanje srednje bojne bataljonske bojne skupine (SrBBSk). S podpisom okvirnega sporazuma bo Ministrstvo za obrambo prevzelo obveznosti za nakup 53 BKV 8 x 8 za opremljanje SrBIB. Potrditev naročila nakupa 53 BKV 8 x 8 za opremljanje SrBBSk bo potekala na podlagi določb okvirnega sporazuma in po predhodnem soglasju Vlade RS predvidoma leta 2026. Vlada je ob tem sprejela tudi sklep, da z vsemi informacijami o dejavnostih Ministrstva za obrambo glede projekta Bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil Slovenske vojske seznani Odbor za obrambo Državnega zbora.
Danes je vlada sprejela nov Nacionalni program finančnega opismenjevanja, katerega cilj je s sodelovanjem različnih deležnikov izboljšati finančno pismenost in odgovorno odločanje vseh državljanov. Predvidena je vzpostavitev osrednje spletne strani s finančnimi vsebinami, pomembna novost pa je tudi usmeritev, da se finančno opismenjevanje vključi v osnovnošolske in srednješolske učne programe. Program sledi potrebam različnih ciljnih skupin, tako mladih kot starejših, saj so finančno pismeni državljani praviloma bolje opremljeni za sprejemanje premišljenih in odgovornih finančnih odločitev, so manj dovzetni za prevare in zlorabe ter so bolje pripravljeni na nepredvidene dogodke. Program naslavlja tudi mala in srednje velika podjetja. Ključno vlogo pri izvajanju programa bo imel Svet za finančno opismenjevanje. Določil bo, na katera področja se je treba osredotočiti, kako meriti uspešnost ukrepov programa in kako ga prilagajati spreminjajočim se družbenim in ekonomskim razmeram.
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, s katerim se določa nov državni praznik 10. november – dan znanosti, ki bo pripomogel k širši prepoznavnosti pomena znanosti in znanstvenih dosežkov ter jo s tem še bolj približal državljankam in državljanom. Praznik ne bo dela prosti dan, kar ne bo povzročilo dodatnega zmanjšanja števila delovnih ur in povečanja obveznosti za delodajalce, s čimer se ohranja tudi primerljivost števila prazničnih dela prostih dni z drugimi državami Evropske unije. Namen dneva znanosti kot državnega praznika je krepiti znanje kot eno temeljnih vrednot slovenske družbe. Pomembno je, da v najširši javnosti povečamo zavedanje o pomenu znanosti, da razvijamo zavest o pomenu raziskav na najrazličnejših področjih za razvoj v svetu in doma ter da krepimo narodni ponos zaradi vrhunskih in mednarodno pomembnih dosežkov slovenskih raziskovalcev in raziskovalk. Obeleževanje praznika znanosti spodbuja zanimanje za raznolike znanstvene dosežke na državni in svetovni ravni, za aktualne težave na področju znanosti in za aktivno vključevanje najširše javnosti v razprave o ključnih odprtih vprašanjih v sodobni družbi. Dan znanosti bo, vključno s številnimi dogodki, namenjen tudi popularizaciji vseh področij znanosti.
Vlada je sprejela spremembe programa odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah v avgustu leta 2023. Spremembe programa so potrebne, da se lahko sredstva zagotovijo tudi v letu 2025. Zaradi obsežnosti aktivnosti in del, povezanih z odpravo posledic škode zaradi poplav, ni bilo možno izplačati vseh povračil v letu 2024. Zato se del sredstev, gre za 11 milijonov evrov, iz sklada za obnovo zagotovi v letu 2025. Povračila pa bodo oškodovancem, ki so predložili dokazila o nastali škodi, tudi izplačana. Skupna ocena škode znaša 384.448.065,83 evra za 1.239 oškodovancev, od tega 169.691.762,90 evra za škodo na strojih in opremi, 91.509.023,08 evra za škodo na zalogah in 123.247.279,85 evra za škodo zaradi izpada prihodka. Za vseh 1.239 oškodovancev se je zagotovilo 230 milijonov evrov (predplačila in povračila škode). 958 oškodovancev je prejelo skupaj 35.418.004,40 evra za predplačila v višini 10 odstotkov ocenjene škode. V letu 2023 je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport dodelilo predplačila v višini 35.351.035,34 evra, v letu 2024 pa v višini 66.969,06 evra. V letu 2024 je bilo predvideno izplačilo povračil v skupni višini 194.581.995,60 evra iz proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Oškodovancem se povrne 45 odstotkov dejanske škode (v kolikor škoda ni zavarovana) oziroma 60 odstotkov dejanske škode (v kolikor je škoda zavarovana). Do konca decembra 2024 je bilo tako izplačanih 103.779.689,59 evra povračil 844 oškodovancem. Povračila pa niso bila izplačana vsem oškodovancem, ki so predložili dokazila o nastali škodi, zato je potrebno 11 milijonov evrov zagotoviti še v letu 2025. Glede na že izvedena izplačila predplačil (35,4 milijona evrov) in povračil (103,8 milijona evrov) v letu 2024 ter predvidena izplačila povračil v letu 2025 (11 milijonov evrov) se oškodovancem zagotavlja 150,2 milijona evrov.
Vlada je na današnji seji ustanovila delovno skupino za pripravo predloga investicij za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture za primer kriznih razmer. Pretekla epidemija covida 19 je razkrila nekatere vrzeli v odpornosti bolnišnične infrastrukture v Republiki Sloveniji in pokazala, da država nima zmogljivosti za koncentrirano bolnišnično obravnavo velikega števila pacientov v enakem ali podobnem nujnem zdravstvenem stanju. Z namenom priprave podobnih projektov za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture v obliki vojaških delov bolnišnic je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo proučila in pripravila projektno nalogo z idejno rešitvijo za vzpostavitev takšnih zmogljivosti še v petih regionalnih bolnišnicah, pri čemer se k temu projektu vključijo tudi drugi javni zdravstveni zavodi.