141. redna seja Vlade Republike Slovenije
S predlogom zakonske novele o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se urejajo področja, ki zagotavljajo razvoj in višjo kakovost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Osrednja sprememba potrjenega vladnega predloga sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prinaša člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer v višini 0,5 odstotka. Takšno zakonsko določilo bo v prihodnjem obdobju zapolnilo vrzel, ki je v zadnjih desetletjih nastala na področju vzgoje in izobraževanja. Gre za obseg sredstev, ki bodo namenjena za financiranje razvojnih nalog, programov in projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo. Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža v bruto domačem proizvodu (BDP), to je 0,5 odstotka. Poleg osrednje spremembe zakon naslavlja tudi druge pomembne vidika financiranja sistema vzgoje in izobraževanja. Izpostaviti velja določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine – pri tovrstnih vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo »regijske« zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin. V posodobljenem predlogu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se urejajo tudi mnogi organizacijski vidiki in posodablja sistem imenovanja ravnateljev. Poleg naštetega med ostalim umešča še slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer gre za uskladitev z Ustavo RS.
Predlog novega Zakona o fiskalnem pravilu bo olajšal vodenje fiskalne politike, saj bomo z njim po prenovi fiskalnih pravil na ravni EU poenotili pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni. Zakon smo v postopku priprave usklajevali z različnimi deležniki, vključno s Fiskalnim svetom. Fiskalna politika mora skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili slediti začrtani srednjeročni poti in omejitvi rasti očiščenih izdatkov sektorja država, in ne večletnim ciljem, na katere lahko vplivajo revizije podatkov (na primer glede bruto domačega proizvoda in agregatov evropske ESA metodologije) in spremembe makroekonomskih napovedi različnih institucij, pa tudi izjemne okoliščine in enkratni izdatki. Ključno je, da ne bo prihajalo do različnih zahtev na EU ravni in na nacionalni ravni, kar bo olajšalo vodenje fiskalne politike in odpravilo nedoslednosti, ki se pojavljajo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil. Hkrati s predlogom zakona v slovenski pravni red delno prenašamo nedavno spremenjeno direktivo EU o proračunskih okvirih.
Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE) in iz obnovljivih virov energije (OVE). Z dopolnitvijo uredbe se vsem gospodinjskim odjemalcem začasno podaljšuje oprostitev plačevanja prispevka do 1. julija 2025. S tem bo vlada za gospodinjstva omogočila mehkejši prehod s sistema regulacije cen električne energije nazaj na tržni sistem brez drastičnih dvigov položnic za električno energijo. Končni odjemalci električne energije s priključno močjo nad 43 kW, ki imajo sezonski značaj rabe električne energije (na primer za žičnice in namakalne sisteme), v mesecih, ko ne uporabljajo električne energije, zaradi novega načina obračunavanja omrežnine plačajo nesorazmerno veliko več prispevka SPTE in OVE kot do sedaj. Vlada z dopolnitvijo uredbe tem končnim odjemalcem, ki so prej plačevali prispevek glede na moč, ki je bila izmerjena in je nižja od minimalne obračunske moči, omogoča plačevanje prispevka glede na doseženo moč in ne minimalno moč.