142. redna seja Vlade Republike Slovenije

Predlog zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) je pripravljen s ciljem večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave, usmerjen predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi. Najpomembnejša novost, ki jo prinaša zakon, je vzpostavitev Centra za kadre, ki bo na enem mestu skrbel za ravnanje z zaposlenimi v organih državne uprave. Naloge Centra za kadre bodo skrb za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave, izvajanje prenovljenih izbirnih postopkov za uradniška delovna mesta in podeljevanje štipendij ter pomoč organom pri izvedbi delovnopravnih postopkov. Center bo izvajal izbirne postopke za uradniška delovna mesta tudi za druge državne organe (na primer Državni zbor, Državni svet, Državno revizijsko komisijo, Komisijo za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče) in uprave lokalnih skupnosti, ki bodo pristopile k internemu trgu dela. Zaradi specifik delovnega področja pa se postopek ne bo uporabljal za Policijo in pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in druge javne uslužbence, če je tako določeno v njihovih specialnih predpisih (na primer vojaške osebe, uslužbence obveščevalnih služb). V okviru prenovljenega izbirnega postopka bo Center za kadre predstavljal enotno vstopno točko, s čimer bo prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka. Prenovljen izbirni postopek zaposlovanja bo tudi digitaliziran, kar bo poenostavilo in posledično pohitrilo izbirne postopke. Center bo vzpostavljen znotraj Ministrstva za javno upravo in bo opravil prvi del izbirnega postopka (objava javnega natečaja, sprejem prijav, preverjanje izpolnjevanja pogojev in pisni preizkus znanja ter presoja temeljnih kompetenc). Kandidati, ki bodo uspešni v prvem delu izbirnega postopka, se bodo uvrstili v drugi del, ki ga bo izvedel organ sam. Sistem je primerljiv s postopki zaposlovanja, kakršne so že uvedle nekatere druge države Evropske unije (na primer Italija, Portugalska, Ciper, Luksemburg, Španija, Irska), v lanskem letu tudi sosednja Hrvaška. ZJU-1 tako poleg krepitve strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev prinaša tudi spremembe na področju usposabljanja in izpopolnjevanja v smislu stalne nadgradnje strokovnosti javnih uslužbencev ter posledično povečanje kakovosti storitev javne uprave, večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri, vključno s spodbujanjem mobilnosti javnih uslužbencev. Zaradi soočanja z vse večjim kadrovskim primanjkljajem pa zakon predvideva tudi ponovno uvedbo štipendij za zaposlitev v državni upravi.

Predlog zakona o funkcionarjih ureja pogoje za opravljanje funkcije ter pravice funkcionarjev in funkcionark v državnih organih in v samoupravnih lokalnih skupnostih v Sloveniji. Predlog zakona je sistemske narave in ureja pravni položaj tako poklicnih kot tudi nepoklicnih funkcionarjev. Predlog zakona večinoma povzema že veljavno ureditev pravic. Njegov namen je predvsem jasna določitev pravic in obveznosti funkcionarjev, obenem pa izenačuje pravice v zvezi s povračili stroškov s pravicami, ki veljajo za javne uslužbence. Predlog zakona tako ureja pravice funkcionarjev med opravljanjem funkcije, kot na primer povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, nadomestilo plače, letni dopust, plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin, pravno pomoč, usposabljanje in izpopolnjevanje, plača za poklicne funkcionarje pa je že urejena v Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Predlog zakona nadalje ureja tudi pravice po prenehanju mandata kot na primer pravico do vrnitve na prejšnje delo, pravico do pravne pomoči in možnost uveljavljanja pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije, čas prejemanja nadomestila in višino nadomestila ter pogoje in pravila, ki jih mora funkcionar v času prejemanja nadomestila upoštevati. Predlagane rešitve praviloma sledijo usmeritvi, da se v primerih, ko to ne vpliva na samostojnost posameznih vej oblasti ter na samostojno in zakonito izvajanje funkcije, določene pravice funkcionarjev določajo v obsegu in višini, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi, seveda ob upoštevanju specifike oziroma posebnosti izvajanja določene funkcije.