Raziskava Stanovanjska oskrba v Sloveniji: družboslovna anketa o stanju in trendih

Raziskava, ki sta jo financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za solidarno prihodnost, omogoča tudi primerjavo s podatki iz leta 2005, kar pomaga pri razumevanju ključnih trendov in sprememb v zadnjih dveh desetletjih. Rezultati med drugim kažejo, da prebivalci Slovenije večinsko živijo v hišah. V zadnjih dvajsetih letih pa je opaziti rahlo povečanje zanimanja za bivanje v stanovanjih, pri čemer še vedno prevladuje lastništvo, vendar postaja dolgoročni najem – zlasti v javnih najemnih stanovanjih – vse bolj sprejemljiva možnost. Raziskava kaže tudi na spremembe v dojemanju stanovanjske nepremičnine kot naložbe – medtem ko je leta 2005 kar polovica vprašanih stanovanje videlo kot priložnost za dobro finančno naložbo, je ta delež do leta 2024 upadel na 22,5 odstotka.

V primerjavi z letom 2005 se je delež prebivalcev, ki živijo v hišah, povečal s 55,4 odstotka na 66,6 odstotka. Delež lastnikov stanovanj ostaja visok (80,8 odstotka), se je pa povečal tudi delež najemnikov – z 9,3 odstotka na 11,2 odstotka. Raziskava potrjuje, da se zaradi vse večje cenovne nedostopnosti nepremičnin najemništvo, zlasti med mladimi, vse bolj uveljavlja kot alternativa lastništvu – bodisi kot prostovoljna izbira bodisi kot nujnost zaradi omejenih možnosti nakupa.

Raziskava opozarja tudi na stanovanjski položaj starejših. Dobra četrtina starejših od 60 let živi v večstanovanjskih stavbah, od tega jih skoraj dve tretjini prebiva v stavbah brez dvigala, pri čemer jih polovica izraža potrebo po dvigalu. Pogoste so težave s prenovo nepremičnin, ki jih omejujejo predvsem finančni razlogi (57 odstotkov) ter starost ali bolezen (28 odstotkov). Vsak deseti starejši nima neposrednega dostopa do osnovnih storitev, kot so zdravstveni dom, pošta, banka, lekarna, trgovina in javni prevoz.

Raziskava prav tako potrjuje relativno tradicionalno stanovanjsko usmerjenost Slovencev – približno polovica vprašanih bi kot idealno okolje za bivanje izbralo podeželje, medtem ko bi le 7 odstotkov raje živelo v velikem mestu. Pri iskanju stanovanja so najpomembnejši dejavniki zagotovljeno parkirišče, mirna in zelena okolica ter dobri odnosi s sosedi.