Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

144. redna seja Vlade Republike Slovenije

Na današnji seji je vlada sprejela novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki prinaša več sredstev za znanost in predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Seznanila se je tudi s smernicami za pripravo javnih razpisov za dodeljevanje javnih sredstev iz Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti.

Novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) prinaša več sredstev za znanost in na novo definira financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, s ciljem doseganja do 1,25 odstotka BDP državnih proračunskih sredstev, pri čemer je 1 odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti. Predvidena je sicer možnost odstopanja v določenih gospodarskih in izrednih okoliščinah, vendar z zagotovljenim minimalnim obsegom financiranja. Novosti se nanašajo tudi na delovanje Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), vključno s prilagoditvijo pravnih podlag in oblikovanjem politike. Predvsem se zagotavlja podlage za delovanje ARIS, ki pokriva tako področje znanstvenoraziskovalne kot inovacijske dejavnosti, zaradi česar je potrebno prilagoditi vse pravne podlage za delovanje navedene javne agencije ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov in aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. Novela uvaja tudi nov sistem evalvacije, ki vključuje evalvacije programov, institucionalne samoevalvacije in zunanje evalvacije. Z novelo zakona se spreminja način dodeljevanja sredstev, in sicer tako, da bo bolj upošteval uspešnost institucij. Dodatno ureja še področja osebnih podatkov, plač raziskovalk in raziskovalcev, evidenc, pogojev za vodje projektov ter stabilnega financiranja novih raziskovalnih organizacij in postopke v primeru neizpolnjevanja pogojev za financiranje.

Vlada je sprejela predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Zakon z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu zaradi nastopa okoliščin, kot jih opredeljuje ta zakon, omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (odreditev dela s skrajšanim delovnim časom). Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (delno povračilo nadomestila plače). V časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih gospodarskih panogah se dodatno izkazuje potreba po ureditvi, ki uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače v okviru tega ukrepa omogoča tudi delodajalcem iz posameznih sektorjev oziroma panog, torej samo po določenih panogah oziroma dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami (npr. težave v avtomobilski ali prehrambni industriji). Ukrep se bo za posamezen sektor oziroma panogo aktiviral na podlagi odločitve Vlade, ki bo odločitev oblikovala na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, Urada za makroekonomske analize in mnenja ministrstva, pristojnega za delo, glede stanja na trgu dela. Gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oziroma začasne narave, torej ko se tak upad zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest za gospodarstvo zelo koristno in potrebno. Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.Delno povračilo nadomestila plače zaradi naravnih nesreč ali kriznih razmer bo mogoče uveljavljati za en dogodek za skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi za delo s skrajšanim delovnim časom. Delodajalec lahko delavcu odreja delo s skrajšanim delovnim časom večkrat. Delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnih okoliščin bo mogoče uveljavljati v obdobju, določenem s sklepom vlade, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).

Vlada se je seznanila s smernicami za pripravo javnih razpisov za dodeljevanje javnih sredstev iz Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je vladi predlagalo strateške usmeritve za prenovo področja, predvsem z digitalizacijo razpisnih postopkov in morebitno integracijo umetne inteligence za preverjanje pogojev, vpogled v baze podatkov ter za njihovo preverjanje in rangiranje. Ob tem bo ministrstvo skupaj z drugimi resorji preučilo možnost uvajanja načela previdne uporabe javnih sredstev z oblikovanjem pravne podlage, ki bi omogočala upoštevanje preteklih izkušenj pri izvajanju javnih razpisov ali neporavnanih obveznosti do države v primeru fizičnih oseb z odločilnim upravljavskim vplivom (preprečevanje veriženja podjetij) s preventivno prepovedjo dodelitve javnih sredstev ali dodatno obveznostjo skrbnega preučevanja. Ob tem je ministrstvo predlagalo večje vključevanje zunanjih ocenjevalcev, presojo poslovnih modelov in razvoj metod za identifikacijo goljufivih poslovnih modelov glede na poslovno preteklost ali značilnost poslovnega modela.