150. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je danes potrdila predlog Zakona o individualnih naložbenih računih, ki uvaja posebno vrsto naložbenega računa in bo omogočil preprostejše, preglednejše ter stroškovno učinkovitejše vlaganje fizičnih oseb na kapitalskih trgih. Za spodbujanje takšnega varčevanja predlagamo administrativno in tudi davčno ugodnejšo obravnavo dohodkov, doseženih prek naložb na tovrstnih računih. Predlog zakona je nastal v procesu tvornega sodelovanja z regulatorjem (Agencijo za trg vrednostnih papirjev – ATVP) in deležniki na trgu, zato je pričakovati, da bo predstavljal dobro podlago za razpršitev prihrankov prebivalstva in okrepitev trga kapitala. Slovenski varčevalci imajo v primerjavi z varčevalci drugih držav Evropske unije (EU) nadpovprečno visok delež sredstev naloženih v bančnih depozitih, nizek delež pa v finančnih instrumentih. Izrazita prevlada bančnih depozitov v primerjavi z razvitejšimi državami EU kaže na neizkoriščen potencial drugih oblik varčevanja, predvsem prek trga kapitala. Takšna struktura varčevanja omejuje razvojni potencial gospodarstva in ne omogoča optimalnega vlaganja prihrankov prebivalstva. Zato s predlogom zakona uvajamo novo obliko trgovalnega računa – individualni naložbeni račun (INR), ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja fizičnih oseb v finančnih instrumentih. Razširiti želimo tudi možnosti za vlaganja prihrankov prebivalstva, okrepiti slovenski trg kapitala in razširiti vire financiranja gospodarstva. INR je zasnovan kot posebna oblika trgovalnega računa, ki omogoča vlaganje v nabor finančnih instrumentov pod jasno določenimi pogoji: odpre ga lahko fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, in sicer samo enkrat; v prvem letu bo lahko imetnik vložil največ 20.000 evrov, vsako nadaljnje leto pa največ 5000 evrov oziroma še dodatnih 5000 evrov, če jih bo vložil v finančne instrumente slovenskih izdajateljev; skupna vsota vplačil ne sme preseči 150.000 evrov. Ključne prednosti INR so poenostavljeni postopki obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, velika fleksibilnosti pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev. Dohodki z INR so v predlogu zakona opredeljeni kot nova podskupina dohodkov iz kapitala, za katere bi veljal poenostavljen način obračunavanja in plačevanja davka. Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja je predvidena nižja, 15-odstotna davčna stopnja ter popolna oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu z INR po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil. Dohodnine je oproščeno tudi izplačilo, za katerega velja, da vsaj 15 let pred tem ni bilo nobenega drugega izplačila z INR. Glede na to, da je predlog zakona usmerjen predvsem v male vlagatelje, vsebuje tudi natančne določbe glede same pogodbe o INR, razkrivanja stroškov in drugih pomembnih informacij za vlagatelje, ureja pa tudi nadzor nad ravnanji ponudnikov. ATVP bo vodila register ponudnikov INR, Finančna uprava Republike Slovenije pa register imetnikov INR. Uvedba INR predstavlja pomemben podporni ukrep pri razvoju kapitalskega trga, ki je predviden v Strategiji razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. Slednjo je vlada sprejela marca 2023.

Predlog Zakona o sladkovodnem ribištvu ureja sladkovodno ribištvo kot upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah in je krovni pravni akt, ki opredeljuje ribiško upravljanje, s tem pa tudi športni ribolov, ribiško-čuvajsko službo in druge pomembne naloge. Predlog sprememb zakona podrobneje določa, da se v aktu o ustanovitvi določajo sestava, naloge, pristojnosti, način in postopek izbire članov organov Zavoda za ribištvo Slovenije, njihov mandat ter pogoji za njihovo imenovanje. S predlogom zakona se upoštevajo tudi priporočila Računskega sodišča Republike Slovenije. S spremembo zakona se bolj natančno opredelijo pogoji, pod katerimi zavod lahko opravlja tudi druge dejavnosti, ki pomenijo tržno dejavnost. Predlog zakona izrecno določa, da presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega iz naslova tržnih dejavnosti, zavod ne sme pokriti iz sredstev javne službe. S predlogom zakona se usklajuje tudi zapis izobrazbe za imenovanje ribiškega inšpektorja. Ker je dosedanji zakon določal globe še v tolarjih, se spreminjajo tudi zneski glob iz tolarjev v evre.

Predlog zakona o morskem ribištvu vsebuje uskladitev z zakonodajo Evropske unije (EU), predvsem glede izvajanja nadzora nad ribištvom. V začetku januarja 2024 je začela veljati revizija nadzorne uredbe, ki je uvedla nekatere nove določbe glede hudih kršitev skupne ribiške politike EU, katerih izvajanje je treba zagotoviti v slovenskem pravnem redu. Predlog zakona prav tako vsebuje dopolnitve pravnih podlag za izvajanje določb Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (sklad EU). To so predvsem pravne podlage za vzpostavitev sistema upravljanja in nadzora, za imenovanje pristojnih organov, ki so vključeni v izvajanje sklada EU (organ upravljanja, revizijski organ in organ, ki izvaja računovodsko funkcijo). Novela zakona med drugim uvaja tudi pravne podlage za pripravo predpisa vlade s podrobnejšimi pogoji glede načina izbire, povečanja ali zmanjšanja vzorca za pregled, merila za izbor operacij, za upravljalne preglede na podlagi ocene tveganja, pripravo nacionalnega strateškega načrta za akvakulturo ter programa za izvajanje sklada EU in pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov za lastnike prejemnikov sredstev v skladu s Prilogo XVII Uredbe 2021/1060/EU. V zakonu se na novo določa tudi, da ministrstvo po uradni dolžnosti vsako leto preverja pogoje za dovoljenje za gospodarski ribolov. V primeru, da se ugotovi, da pogoji niso več izpolnjeni, ministrstvo dovoljenje za gospodarski ribolov prekliče, plovilo pa izbriše iz evidence ribiških plovil. Za prekrške se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. V skladu z zahtevami EU Pilot in zakonodaje na področju skupne ribiške politike EU vključno z revizijo nadzorne uredbe se uvaja možnost izreka višine globe v obliki večkratnika vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo (navedeno pomeni izjemo od zakona, ki ureja prekrške). Novost je tudi, da se ribiško plovilo po posebej določenem postopku izbriše iz evidence ribiških plovil, če nima veljavnega dovoljenja za plovbo.

Z uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov se ureja izvajanje sežiga gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih zaradi nezadostnih domačih zmogljivosti trenutno pošiljamo v tujino. Odvisnost od tujih sežigalnic v zadnjih letih vse pogosteje povzroča preobremenjenost sistemov za začasno skladiščenje in s tem povezana okoljska ter higienska tveganja. Tudi sam prevoz odpadkov v tujino ima negativen okoljski odtis. Predlog uredbe določa obseg storitve, metodologijo oblikovanja cen, pogoje za izbor koncesionarjev in prehodno obdobje do vzpostavitve ustreznih kapacitet. Obvezna državna gospodarska javna služba bo zajemala izključno sežig nereciklabilnega preostanka mešanih komunalnih odpadkov po predhodni obdelavi, v skupni letni količini do 140.000 ton. Skupna maksimalna zmogljivost naprav bo omejena na 220.000 ton letno. Uredba omogoča tudi izvajanje posebnih storitev – sežig drugih vrst odpadkov, ki so nastali v Republiki Sloveniji, vendar niso vključeni v obvezno državno gospodarsko javno službo – pod pogojem, da se izvajajo na isti infrastrukturi in z dovoljenjem koncedenta. Metodologija določanja cen bo poleg stroškov vključila tudi prihodke od prodaje toplote, električne energije in posebnih storitev, kar bo omogočilo racionalnejše izvajanje gospodarske državne javne službe. V prehodnem obdobju, dokler ne bodo vzpostavljene domače zmogljivosti, bo omogočeno nadaljnje izvajanje energetske predelave v Sloveniji ali tujini po postopku R1, ob hkratnem izvajanju začasnega sistema prevzema teh odpadkov preko javnega razpisa. Predlog uredbe zasleduje ključen strateški cilj države – zmanjšanje odvisnosti od tujih zmogljivosti ter dolgoročno zagotavljanje samooskrbe na področju ravnanja z odpadki. Hkrati predstavlja pomemben korak k večji preglednosti in odgovornosti pri odločanju o umeščanju naprav za energetsko izrabo odpadkov v prostor, saj bo izbor izvajalcev med drugim odvisen tudi od gostote poseljenosti, meteoroloških razmer in okoljskih značilnosti posamezne lokacije.

Vlada je na današnji seji potrdila besedilo dogovora o izvajanju programov in nalog po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije za obdobje 2025–2027 s seznamom programov in nalog, ki je kot priloga njegov sestavni del. Obenem je sprejela sklep, da ministrstva vodijo potrebne aktivnosti za realizacijo omenjenih programov in nalog, o njihovem izvajanju pa enkrat letno do 30. junija poročajo Ministrstvu za javno upravo. Sledil bo slavnostni podpis dogovora med predsednikom vlade in županom Mestne občine Ljubljana (MOL). V skladu z Zakonom o glavnem mestu Republike Slovenije predsednik vlade in župan MOL podpišeta dogovor, v katerem so opredeljene naloge glavnega mesta in državnih organov pri izvajanju programov in nalog, pomembnih tako za razvoj glavnega mesta kot za razvoj državnih institucij v prihodnjih letih, ter uredita druge medsebojne pravice in obveznosti. Finančne obveznosti nosi vsaka stran v skladu s svojimi pristojnostmi in sprejetimi proračuni, dogovor pa služi kot časovna in vsebinska uskladitev za obe strani pomembnih programov in nalog. V dogovor so uvrščeni tisti programi in naloge, s katerimi soglašata obe strani. Aktualni dogovor se sklepa za obdobje 2025–2027 in obsega 56 programov in nalog, katerih nosilci se nanašajo na 14 ministrstev, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije in MOL. Pri večini gre za dolgoročne, zahtevne in več let trajajoče programe in naloge, zaradi česar je njihova realizacija izvedljiva v daljšem časovnem obdobju. Podpisnici dogovora nosita vsaka svoje stroške izvedbe programov in nalog.