Slovenijo je danes prvič obiskala predsednica Evropske investicijske banke (EIB) Nadia Calviño. Na delovnem sestanku z ministrom Klemnom Boštjančičem je bilo v ospredju sodelovanje EIB z našo državo.

Spremenjena fiskalna pravila Evropske unije (EU) ne zahtevajo, da mora Fiskalni svet glede srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrt podati mnenje, kljub vsemu pa je vlada osnutek načrta v luči transparentnosti posredovala tudi Fiskalnemu svetu. Pripravljajo se tudi zakonske spremembe, ki bodo nacionalno zakonodajo prilagodile novostim na ravni EU.

Na Brdu pri Kranju je danes potekala predstavitev novega dvoletnega gospodarskega pregleda za Slovenijo, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD). V njem je analizirala za Slovenijo ključna področja in oblikovala priporočila za nadaljnji razvoj ter napredek naše države.

Evropska komisija je danes objavila spomladanski paket dokumentov v okviru Evropskega semestra. Za sedem držav Evropske unije (EU) je odprt postopek presežnega primanjkljaja; Slovenije ni med njimi.

Minister za finance Klemen Boštjančič se je v Parizu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Cooperation and Development - OECD). Razpravljali so o aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo države, in možnih pristopih pri njihovem naslavljanju s ciljem doseganja vzdržne in vključujoče gospodarske rasti.

Vlada je danes sprejela Stališče do ocene Fiskalnega sveta Republike Slovenije glede proračunskih dokumentov za obdobje 2024 do 2027. Vlada med drugim poudarja, da v tem trenutku še ne razpolaga z vsemi informacijami za dokončno pripravo srednjeročne fiskalne strategije, ki bi zadostila tako nacionalnim zahtevam kot zahtevam Evropske unije (EU).

V Luksemburgu je danes potekalo zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve. Ministri, med njimi Klemen Boštjančič, so med drugim izmenjali mnenja o izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ob tem so se zavzeli za zmanjšanje administrativnih bremen držav članic pri njegovem izvajanju.

Primanjkljaj sektorja država je lani znašal 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je manj od načrtov, k čemur je prispevalo tudi varčevanje vlade, ki je zamejila državno potrošnjo in financirala najbolj nujne ukrepe, predvsem tiste, povezane s poplavami. Rezultat je posledica tudi dobrih razmer v gospodarstvu in polne zaposlenosti, k čemur je z naslavljanjem izzivov prispevala tudi vlada.

Minister za finance Klemen Boštjančič je danes v Ljubljani gostil več evropskih finančnih ministrov, s katerimi so razpravljali o izzivih pri zagotavljanju družbene blaginje in konkurenčnosti gospodarstva v novi fiskalni realnosti. Med izzivi, s katerimi se soočajo vse države, so izpostavili pokojninski in zdravstveni sistem, med možnimi rešitvami pa tudi spodbujanje razvoja kapitalskih trgov.

Minister Klemen Boštjančič se je danes v Bruslju udeležil zasedanja Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve. V delu zasedanja so se jim pridružili ministri za delo (zaposlovanje) in socialne zadeve, s katerimi so razpravljali o socialnih naložbah ter njihovemu vplivu na zagotavljanje socialne kohezije in gospodarske rasti.

V belgijskem Gentu se je danes zaključilo dvodnevno neuradno srečanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki se ga je udeležil tudi minister Klemen Boštjančič.

Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo predhodne podatke štirih blagajn javnega financiranja za leto 2023 ter podatke sektorja država (po metodologiji denarnega toka) za prva tri četrtletja 2023. Rast odhodkov državnega proračuna je bila višja od rasti prihodkov, k čemur so prispevale predvsem investicije ter odziv države na draginjo in poplave.

Državni proračun je po predhodnih podatkih lani zabeležil 2,3 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Podatki za leto 2023 so začasni, pripravljeni na podlagi denarnega toka, in se lahko še spremenijo. Na primanjkljaj so med drugim vplivali izdatki za blaženje draginje in izplačila pomoči po avgustovskih poplavah.

Finančni ministri Evropske unije (EU) so na današnji videokonferenci dosegli dogovor o novih fiskalnih pravilih EU, ki bodo veljala že prihodnje leto. Minister za finance Klemen Boštjančič pozdravlja dosežen dogovor: "Kljub raznolikim pogledom in izhodiščnim položajem 27 držav članic nam je uspelo doseči kompromis, ki fiskalna pravila prilagaja novi realnosti in odraža tudi slovenska stališča."

V Bruslju so včeraj potekala pogajanja finančnih ministrov o novih fiskalnih pravilih, ki se še niso končala, so pa prinesla zbližanje pogledov glede odprtih vprašanj. Ta se vrtijo okoli hitrosti oziroma postopnosti zniževanja dolga in primanjkljaja ter vpeljave varovalk, ki bi preprečile prekomerno zadolževanje in vodenje neustrezne fiskalne vzdržnosti države na srednji in daljši rok.

Svet Evropske unije (EU) za ekonomske in finančne zadeve je danes v Bruslju nadaljeval politično razpravo o zakonodajnih predlogih za reformo ekonomskega upravljanja oziroma fiskalnih pravil EU.

Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo podatke štirih blagajn javnega financiranja za prva tri četrtletja ter podatke sektorja država (po metodologiji denarnega toka) za prvo polletje 2023. Rast odhodkov državnega proračuna je bila višja od rasti prihodkov, k čemur so prispevale predvsem investicije in pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize.

Svet Evropske unije (EU) za ekonomske in finančne zadeve je danes v Luksemburgu potrdil spremembe več načrtov za okrevanje in odpornost, med njimi tudi slovenskega. Ministri so nadaljevali tudi razpravo o zakonodajnih predlogih za reformo fiskalnih pravil EU. Še naprej stremijo k cilju, da bi kompromis in dogovor dosegli do konca leta.

Finančni ministri so se na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve med drugim seznanili s predlogom posodobljenega svežnja novih lastnih virov za proračun Evropske unije (EU) in delovnim programom španskega predsedstva. Veseli nas, da je ena od prioritet predsedstva tudi reforma fiskalnih pravil. Slovenija se namreč zavzema za čimprejšnji dogovor o tem dosjeju.

Slovenija se je pridružila skupini držav članic Evropske unije, ki so danes v več evropskih medijih objavile pismo podpore reformi fiskalnih pravil. Države se strinjajo, da potrebujemo takšna fiskalna pravila, ki bodo združevala skrb za vzdržnost javnih financ in hkrati puščala dovolj manevrskega prostora za naslavljanje trenutnih in prihodnjih izzivov Evropske unije.