Bactrocera zonata
Opis in biologija
Odrasla muha je približne velikosti hišne muhe. Prevladujoča barva telesa je rdečerjava. Na ščitu ima par bočno lociranih, ozkih rumeno ali oranžno obarvanih pasov. Ščitek je svetle barve. Pomemben razločevalni znak sta tudi pegi, ki se nahajata na obrazu, tik nad usti, simetrično na vsaki vdolbini, iz katere izraščajo tipalke. Na tretjem zadkovem členu ima par temnih znamenj, na petem zadkovem členku pa vzdolžno črto, ki poteka po sredini.
Samica odlaga jajčeca pod kožico v zrele plodove. Ličinke (žerke) se izležejo po 1 do 3 dneh, v plodovih se hranijo do 5 dni. Nato se zabubijo v tleh. Po 1 do 2 tednih se iz bub razvijejo odrasle muhe. Dolžina razvojnega kroga je zelo odvisna od zunanje temperature. Optimalna temperatura za razvoj vrste Bactrocera zonata je med 25 in 30 stopinjah Celzija (°C). Pri temperaturah nižjih od 15 °C se razvoj muhe popolnoma zaustavi. Podobno kot pri ostalih vrstah iz rodu Bactrocera, nizke temperature najlažje preživijo odrasle muhe. Običajni temperaturni prag zimske dormance je 7 °C, ki se lahko spusti do minimalno 2 °C. Prezimijo lahko tudi nižje razvojne stopnje, ličinke in bube.
Znaki napada
Samica odloži jajčeca v nezrel plod. Pri tem nastane majhna vbodna rana, iz katere izhaja tekočina. Na mestu vboda se razvije rjava smolna lisa. Iz odloženih jajčec se razvijejo breznoge ličinke, ki se hranijo z vsebino plodu. Dejavnost ličink prve stopnje je omejena na območje pod punkcijo jajčec.
Ličinke druge in tretje stopnje se hranijo s tkivom plodu in so v glavnem odgovorne za popolno propadanje napadenih plodov.
Obveščanje o sumu ali pojavu
Ob sumu na pojav ali ob pojavu karantenskega ali potencialno nevarnega škodljivca ali bolezni rastlin je obvezno obveščanje po telefonu, elektronski pošti ali po navadni pošti.
Izvajalec poslovne dejavnosti (tržni pridelovalec, uvoznik, izvoznik, distributer, žlahtnitelj, predelovalec rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov) obvesti o sumu ali pojavu fitosanitarnega inšpektorja na Območnem uradu ali glavni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Osebe, ki niso izvajalci poslovne dejavnosti (vrtičkarji ali drugi prebivalci) obvestijo o sumu ali pojavu:
- strokovnjaka za varstvo rastlin na: KGZS - zavod Nova Gorica, KGZS - zavod Novo mesto, KGZS - zavod Maribor, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ali Kmetijski inštitut Slovenije, ali
- fitosanitarnega inšpektorja na Območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ali
- glavni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Gostiteljske rastline
Gre za polifagno vrsto, ki napada številne sadne vrste, ima več kot 50 gostiteljskih rastlin.
Izmed gospodarsko pomembnih vrst rastlin velja omeniti guavo (Psidium guajava), indijski mangovec (Mangifera indica), breskev (Prunus persica), marelico (Prunus armeniaca), jablano (Malus domestica), hruško (Pyrus communis), figo (Ficus carica) in citruse (Citrus spp.).
Širjenje škodljivca in poti prenosa
Obstaja potencialna nevarnost, da bi vrsto v državo vnesli z uvozom sadja iz južne in jugovzhodne Azije ter iz Egipta in Izraela.
Gre za dobrega letalca, ki je lahko aktiven skozi vse leto.
Geografska razširjenost
Vrsta Bactrocera zonata izvira iz Indije, razširjena je tudi v Pakistanu. Vrsta je zastopana v več državah na Arabskem polotoku, vključno z Omanom, Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Jemnom. Pojavlja se v dveh regijah v Afriki – severna Afrika (Egipt, Libija) in na nekaterih otokih v Indijskem oceanu (Mavricij in Réunion). Leta 2000 je bila vrsta potrjena v Izraelu. Leta 2011 so o vrsti poročali iz regij Gezira in Sinnar v Sudanu, kar kaže na širjenje proti jugu in potencialno tveganje invazije za podsaharsko regijo. V Severni Ameriki so bili štirje odrasli samci ujeti v Kaliforniji leta 2001, en primerek pa je bil zabeležen leta 2010 na Floridi.
V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.
-
Osnovne informacije o Bactrocera zonata
Predstavitve- Osnovne informacije o Bactrocera zonata (docx, 1,5 MB)
Ukrepi v Evropski uniji
Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja B. zonata v državah članicah EU.
Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.
Načrt izrednih ukrepov
-
Načrt izrednih ukrepov je pripravljen z namenom usklajenega ukrepanja pristojnih organov, strokovnih služb in izvajalcev dejavnosti ob potrditvi pojava ali izbruha vrste Bactrocera zonata.Načrti
Zakonodaja
- Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin
- Uredba o izvajanju uredbe (EU) o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev
- Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019
- Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (Besedilo velja za EGP)