Skoči do osrednje vsebine

Bactrocera zonata je karantenski škodljivec, ki izvira iz južne in jugovzhodne Azije. Je polifagna vrsta, ki napada številne sadne vrste.

Opis in biologija

Odrasla muha je približne velikosti hišne muhe. Prevladujoča barva telesa je rdečerjava. Na ščitu ima par bočno lociranih, ozkih rumeno ali oranžno obarvanih pasov. Ščitek je svetle barve. Pomemben razločevalni znak sta tudi pegi, ki se nahajata na obrazu, tik nad usti, simetrično na vsaki vdolbini, iz katere izraščajo tipalke. Na tretjem zadkovem členu ima par temnih znamenj, na petem zadkovem členku pa vzdolžno črto, ki poteka po sredini.

Samica odlaga jajčeca pod kožico v zrele plodove. Ličinke (žerke) se izležejo po 1 do 3 dneh, v plodovih se hranijo do 5 dni. Nato se zabubijo v tleh. Po 1 do 2 tednih se iz bub razvijejo odrasle muhe. Dolžina razvojnega kroga je zelo odvisna od zunanje temperature. Optimalna temperatura za razvoj vrste Bactrocera zonata je med 25 in 30 stopinjah Celzija (°C). Pri temperaturah nižjih od 15 °C se razvoj muhe popolnoma zaustavi. Podobno kot pri ostalih vrstah iz rodu Bactrocera, nizke temperature najlažje preživijo odrasle muhe. Običajni temperaturni prag zimske dormance je 7 °C, ki se lahko spusti do minimalno 2 °C. Prezimijo lahko tudi nižje razvojne stopnje, ličinke in bube.

Znaki napada

Samica odloži jajčeca v nezrel plod. Pri tem nastane majhna vbodna rana, iz katere izhaja tekočina. Na mestu vboda se razvije rjava smolna lisa. Iz odloženih jajčec se razvijejo breznoge ličinke, ki se hranijo z vsebino plodu. Dejavnost ličink prve stopnje je omejena na območje pod punkcijo jajčec.

Ličinke druge in tretje stopnje se hranijo s tkivom plodu in so v glavnem odgovorne za popolno propadanje napadenih plodov.

Gostiteljske rastline

Gre za polifagno vrsto, ki napada številne sadne vrste, ima več kot 50 gostiteljskih rastlin. 

Izmed gospodarsko pomembnih vrst rastlin velja omeniti guavo (Psidium guajava), indijski mangovec (Mangifera indica), breskev (Prunus persica), marelico (Prunus armeniaca), jablano (Malus domestica), hruško (Pyrus communis), figo (Ficus carica) in citruse (Citrus spp.).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Obstaja potencialna nevarnost, da bi vrsto v državo vnesli z uvozom sadja iz južne in jugovzhodne Azije ter iz Egipta in Izraela. 

Gre za dobrega letalca, ki je lahko aktiven skozi vse leto.

Geografska razširjenost

Vrsta Bactrocera zonata izvira iz Indije, razširjena je tudi v Pakistanu. Vrsta je zastopana v več državah na Arabskem polotoku, vključno z Omanom, Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Jemnom. Pojavlja se v dveh regijah v Afriki – severna Afrika (Egipt, Libija) in na nekaterih otokih v Indijskem oceanu (Mavricij in Réunion). Leta 2000 je bila vrsta potrjena v Izraelu. Leta 2011 so o vrsti poročali iz regij Gezira in Sinnar v Sudanu, kar kaže na širjenje proti jugu in potencialno tveganje invazije za podsaharsko regijo. V Severni Ameriki so bili štirje odrasli samci ujeti v Kaliforniji leta 2001, en primerek pa je bil zabeležen leta 2010 na Floridi.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja B. zonata v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust. 

Načrt izrednih ukrepov

Zakonodaja