Skupna izhodišča za nadaljnji razvoj v prostoru so zagotavljanje dostojnega stanovanja za vsakogar; preureditev naselij v smislu nove socialne in prostorske kohezije in večje stopnje družbenih interakcij ter zagotavljanje pogojev za vsakdanje življenje v zgodovinskih urbanih središčih. Prav tako so skupna izhodišča omejevanje razpršene gradnje in varovanje nepozidanega prostora; ogrevanje, hlajenje in osvetljevanje stavb brez nadaljnjega uničevanja okolja; varovanje nacionalne, regionalne in lokalne prepoznavnosti prostora, arhitekture in krajine ter zagotavljanje razvoja sodobne arhitekture.

Trajnostni prostorski razvoj je temeljno načelo in vodilo, ki mu sledimo pri usmerjanju prostorskega razvoja v Sloveniji. Izhajamo iz tega, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje.

Strategija prostorskega razvoja 2050

Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPRO50) je temeljni dolgoročni prostorsko razvojni dokument Republike Slovenije s cilji, prioritetami in zasnovo prostorskega razvoja do leta 2050. Je podlaga za sprejemanje odločitev, oblikovanje drugih razvojnih in sektorskih dokumentov, načrtovanje posegov v prostor ter strateško usklajevanje interesov v prostoru. Priprava Strategije prostorskega razvoja Slovenije je potekala na podlagi odprtega posvetovalnega procesa, v  katerem je sodelovalo preko 1100 deležnikov z vseh ravni upravljanja in načrtovanja s prostorom in na podlagi 26 strokovnih podlag.

Za izvajanje strategije je opredeljen širok nabor prostorskih instrumentov (akcijski programi, regionalni prostorski plani) in drugih instrumentov za medsektorsko povezovanje in upravljanje prostora. Uspešnost doseganja ciljev strategije ter izvajanja aktivnosti in ukrepov se bo redno spremljala s sistemom spremljanja stanja z določenimi ciljnimi kazalniki in kazalniki stanja. To bo podlaga za oblikovanje predlogov spreminjanja in dopolnitve strategije.

Akcijski programi za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije

V akcijskih programih za izvajanje Strategije se načrtujejo posamezna območja in različne dejavnosti v pristojnosti države, ki pomembno vplivajo na prostorski razvoj. Pripravijo se lahko tudi za vsebine regionalnega prostorskega plana v pristojnosti države, v primeru, da takega plana ni.

Pomorski prostorski plan je akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije na morju in krovni strateški (prostorsko-razvojni) dokument, ki daje prostorske-razvojne usmeritve za dejavnosti in rabe v slovenskem morju in v priobalnem pasu na kopnem. Plan določa cilje in usmeritve za nadaljnji razvoj dejavnosti in rab na morju na način, da se dosega trajnostni prostorski razvoj, to je trajnostno rast pomorskih gospodarstev, trajnostni razvoj morskih območij in trajnostno rabo morskih virov.

Povezovanje prometnega in prostorskega razvoja

Integracija prostorskega načrtovanje in celostnih prometnih strategij podpira in omogoča racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru, policentrični urbani razvoj, skladen regionalni razvoj ter vpetost države v mednarodni prostor. Povezovanje prostora in prometa omogoča pozitivne učinke na okolje in zdravje ljudi, boljšo mobilnost in dostopnost vseh prebivalcev do območij in storitev ter višjo kakovost bivanja. Med ključnimi izzivi trajnostnega prostorskega razvoja sta nedvomno zmanjševanje potreb po mobilnosti in uveljavljanje trajnostnih oblik mobilnosti, vendar tako, da bo življenje v mestih in drugih naseljih prijetno tudi za bivanje, privlačno zaradi svojih vsebin in gospodarsko uspešno. Udobno mesto in naselje je skupni imenovalec nove načrtovalske paradigme, ki je izvedljiva predvsem s povezovanjem prometnega in prostorskega načrtovanja.

Slovenske krajine in prostorski razvoj

Slovenijo odlikuje izjemno pestra kulturna krajina. Podoba posameznih krajin se je oblikovala skozi stoletja in se še danes spreminja. So specifičen rezultat narave, kulture, družbe in tehnologije, zato jih obravnavamo kot naravne in kulturne vrednote in so kot take tudi predmet varstva naravne in kulturne dediščine. V zadnjih desetletjih se spreminjajo predvsem zaradi vplivov posegov in sprememb v prostor, povezanih s širjenjem urbanih območij in razpršene gradnje, razmahom infrastrukturnih sistemov (na primer avtoceste, prenosni daljnovodi, hidroelektrarne) in zaraščanjem krajine z gozdom ter posledično z odseljevanjem prebivalcev v urbana območja in umikanjem kmetijske dejavnosti iz prostora.

Krajine zato zahtevajo posebno pozornost z vidika urejanja prostora in tvorijo enega od nosilnih elementov prostorskega načrtovanja na vseh ravneh.

Stanovanjska politika in prostorski razvoj

Stanovanja so največji uporabnik prostora, zato so bistvena komponenta načrtovanja in urejanja prostora. Stanovanjska politika je skupaj z ukrepi zemljiške in finančne politike pomemben instrument urbanega in prostorskega razvoja tako na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Je pomemben dejavnik policentričnega urbanega in uravnoteženega prostorskega razvoja, vitalnosti mest in naselij ter kakovosti bivanja v njih. 

Spremljanje prostorskega razvoja Slovenije

Za ugotavljanje stanja in smernic prostorskega razvoja ministrstvo se v okviru prostorskega informacijskega sistema vzpostavlja sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja, ki na podlagi izbranih kazalnikov omogoča vrednotenje doseganja ciljev na področju prostorskega razvoja in pripravo poročila o prostorskem razvoju. Zagotavlja redno spremljanje stanja in trendov v prostoru, doseganje ciljev prostorske politike in vplive drugih politik na dogajanje v prostoru, ki so podlaga za oblikovanje predlogov sprememb prostorske politike in drugih politik s prostorskim vplivom in predlogov ukrepov za izvajanje teh politik.

Poročila o prostorskem razvoju Slovenije

Vlada Državnemu zboru Republike Slovenije vsake štiri leta predstavi poročilo o prostorskem razvoju, ki ga pripravi ministrstvo, potrdi pa Komisija za prostorski razvoj. Poročilo vsebuje analizo stanja in smernic prostorskega razvoja, analizo izvajanja Strategije in drugih prostorskih aktov ter predloge za nadaljnji prostorski razvoj države, vključno s predlogi za spremembe in dopolnitve Strategije ter drugih državnih predpisov v zvezi z urejanjem prostora. Ministrstvo po lastni presoji pripravlja tudi problemska ali tematska poročila.