Atipična kokošja kuga

Aktualno stanje v Sloveniji

Prvi izbruh atipične kokošje kuge v letošnjem letu je bil potrjen januarja na območju občine Murska Sobota v dvoriščni reji s 14 kokošmi. Izvedeni so bili nujni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni.

Drugi izbruh atipične kokošje kuge pri perutnini je bil potrjen 14. februarja 2025 v prosti reji kokoši nesnic v občini Pesnica, kjer je od okoli 160 kokoši nesnic poginila več kot polovica.

Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je zaradi izbruha bolezni pri perutnini določilo območje z omejitvami (zaščitno in ogroženo območje) in nujne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, ki se izvajajo na tem območju.

Območje z omejitvami

Zaščitno območje (občine in naselja)

Pesnica: Drankovec, Flekušek, Gačnik, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jelenče, Pesnica pri Mariboru, Pesniški Dvor, Polička vas, Polički Vrh, Ranca, Slatenik, Spodnje Dobrenje, Vajgen, Vukovski Dol, Vukovski Vrh, Zgornji Jakobski Dol

Šentilj: Kaniža

Ogroženo območje (občine in naselja)

Kungota: Ciringa, Gradiška, Grušena, Jedlovnik, Jurski Vrh, Kozjak nad Pesnico, Pesnica, Plač, Plintovec, Podigrac, Rošpoh – del, Slatina, Slatinski Dol, Spodnje Vrtiče, Svečina, Špičnik, Vršnik, Zgornja Kungota, Zgornje Vrtiče

Lenart: Lenart v Slov. goricah, Močna. Spodnje Partinje, Vinička vas, Zamarkova

Maribor: Bresternica, Celestrina, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrenca, Kamnica, Malečnik, Maribor, Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Počehova, Ribniško selo, Rošpoh – del, Ruperče, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Za Kalvarijo, Zrkovci

Pesnica: Dolnja Počehova, Dragučova, Kušernik, Ložane, Mali Dol, Pernica, Počenik, Ročica, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski Dol, Vosek, Vukovje, Zgornje Hlapje

Sveta Ana: Dražen Vrh – del, Ledinek

Sveti Jurij v Slovenskih goricah: Jurovski Dol, Malna, Spodnji Gasteraj, Srednji Gasteraj, Varda, Zgornje Partinje, Zgornji Gasteraj, Žitence

Šentilj: Ceršak, Cirknica, Jurjevski Dol, Kozjak pri Ceršaku, Kresnica, Plodršnica, Selnica ob Muri, Sladki Vrh, Spodnja Velka, Srebotje, Stara Gora pri Šentilju, Svečane, Šentilj v Slov. goricah, Šomat, Štrihovec, Trate, Vranji Vrh, Zgornja Velka, Zgornje Dobrenje, Zgornje Gradišče, Zgornji Dražen Vrh

Ukrepi na območju z omejitvami

Območja z omejitvami (zaščitno in ogroženo območje) ter ukrepi, ki se izvajajo na tem območju, so navedeni v odločbi.

Povzetek ukrepov na območju z omejitvami:

1. izvajalci dejavnosti morajo nemudoma prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri perutnini in pticah v ujetništvu (ptice) ), vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živali, spremembah v proizvodnji (zmanjšana poraba vode in krme, padec nesnosti, razbarvanje jajčne lupine), veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (OU UVHVVR);
2. ptice morajo biti nastanjene ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
3. postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov razkuževanja ob vstopu oziroma izstopu iz obrata oziroma na območje obrata;
4. izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno z izvajanjem preoblačenja in preobuvanja ob vstopu in izstopu iz objektov s pticami oziroma uporaba zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo, namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
5. prepoved premikov ptic in njihovih proizvodov znotraj območja, z in nanj, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega OU UVHVVR;
6. prevoz ptic preko območij z omejitvami se lahko v skladu s četrtim odstavkom 22. člena Uredbe 2020/687/EU izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;
7. prevozna sredstva za prevoz ptic in njihovih proizvodov, ki izvirajo z območij z omejitvami, morajo biti razkužena;
8. vsako vzorčenje v objektih s pticami, ki ni namenjeno potrditvi ali izključitvi prisotnosti AKK, mora predhodno odobriti pristojni OU UVHVVR;
9. prepoved zbiranja ptic - sejmov, razstav, tržnic in drugih zbiranj;
10. prepoved obnove populacije pernate divjadi;
11. prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega OU UVHVVR;
12. vodenje evidenc v obratu o:
    • vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata,
    • pticah v obratu – število in vrsta živali, število in datum pogina ter druge spremembe pri živalih (obolevnost, zmanjšana proizvodnja in drugo).

O bolezni

AKK je zelo nalezljiva virusna bolezen vse perutnine ter prostoživečih in okrasnih ptic. Najpogosteje se okužijo kokoši. Povzročitelji so aviarni paramiksovirusi serotipa1 (APMV-1), ki so različno patogeni.

Širjenje bolezni

Bolezen se običajno širi:

• s premiki okuženih ptic;
• prek ljudi in opreme;
• s perutninskimi proizvodi;
• s kontaminirano krmo in vodo;
• preko drugih živalskih vrst, ki same ne zbolijo;
• z vetrom;
• ob cepljenju.

Okužene živali izločajo virus, preden zbolijo. Med boleznijo živali izločajo virus z vsemi izločki, zlasti kapljično in z iztrebki. Okužijo se lahko tudi cepljene živali, ki klinično ne zbolijo, vendar lahko izločajo virus. Ljudje lahko prenašajo virus s kontaminirano obutvijo, opremo, prevoznimi sredstvi – z vsem, kar je prišlo v stik z okuženimi živalmi oziroma njihovimi izločki.

Prenos virusa s staršev na potomce je mogoč le v primeru kontaminirane jajčne lupine in jajčne vsebine, vendar je redek.

Inkubacijska doba

Inkubacijska doba je od 2 do 15 dni, največ 21 dni, najpogosteje pa 5 do 6 dni.

Klinični znaki

Klinični znaki se zelo razlikujejo in so odvisni od dejavnikov, kot so: sev virusa, vrsta okužene ptice, starost gostitelja (najbolj dovzetne so mlade ptice), sočasna okužba z drugimi organizmi, okoljski stres in imunski status. V nekaterih okoliščinah lahko okužba z izjemno virulentnimi sevi virusa povzroči veliko število mrtvih ptic s sorazmerno malo kliničnimi znaki. Bolezen ima hiter začetek s simptomi, ki se pojavijo od dva do dvanajst dni po izpostavitvi, in se hitro širi po jati. Nekateri sevi virusov napadajo živčni sistem, drugi dihala ali prebavila.

Klinični znaki vključujejo:

• respiratorne znake – dihanje, kašljanje, kihanje in hropenje;
• živčne znake – tresenje, paralizirana krila in noge, zvit vrat, kroženje, krči in paraliza;
• prebavne znake;
• drisko;
• delno ali popolno zmanjšanje proizvodnje jajc; jajca so lahko nenormalne barve, oblike ali površine in imajo voden beljak;
• umrljivost je spremenljiva, vendar lahko doseže 100 odstotkov.

Preventivno cepljenje

Za preprečevanje bolezni in zmanjšanje širjenja virusa so na voljo različna cepiva. V Sloveniji že desetletja izvajamo preventivno cepljenje proti AKK.

Za cepljenje perutnine proti AKK lahko uporabljamo cepiva z oslabljenim virusom in inaktivirana cepiva z inaktiviranim virusom. Cepljenje z inaktiviranimi cepivi se uporablja po predhodni imunizaciji s cepivoma z oslabljenim virusom.

Načini cepljenja so različni: cepivo se lahko daje v vodi za pitje, kapljično v oči ali nosnice, s pršenjem ali kot aerosol. Inaktivirana cepiva je treba aplicirati z injiciranjem. Program cepljenja in ustrezno cepivo se izbereta glede na starost in kategorijo perutnine (matične jate, brojlerski piščanci, kokoši nesnice, purani in drugo).

S kombinirano uporabo različnih cepiv (živih oslabljenih in inaktiviranih) pri kokoših nesnicah in matičnih jatah dosežemo pri večini živali v jati dobro in dolgotrajno zaščito.

Zgodnje odkrivanje bolezni

Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih povzroča bolezen.

Na pojav AKK lahko posumimo ob naslednjih znakih:

• zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
• padec nesnosti (za več kot 5 %),
• povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
• bolezenski znaki, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno obarvani iztrebki, tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo ali imajo spuščene peruti.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite veterinarja!