Atipična kokošja kuga
Aktualno stanje v Sloveniji
V letu 2025 sta bila v Sloveniji potrjena dva izbruha atipične kokošje kuge: prvi izbruh je bil potrjen januarja 2025 na območju občine Murska Sobota v dvoriščni reji s 14 kokošmi, drugi pa je bil potrjen 14. februarja 2025 v prosti reji kokoši nesnic v občini Pesnica (Območni urad Maribor). V skladu z zakonodajo je bilo na območju OU Maribor določeno zaščitno in ogroženo območje (območje z omejitvami) ter odrejeni ukrepi na teh območjih. Po izvedbi vseh ukrepov in poteku obdobja trajanja ukrepov za obvladovanje bolezni je Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) sprejelo sklep, da se z 20. 3. 2025 ukine območje in ukrepi na tem območju.
O bolezni
AKK je zelo nalezljiva virusna bolezen vse perutnine ter prostoživečih in okrasnih ptic. Najpogosteje se okužijo kokoši. Povzročitelji so aviarni paramiksovirusi serotipa1 (APMV-1), ki so različno patogeni.
Širjenje bolezni
Bolezen se običajno širi:
- s premiki okuženih ptic;
- prek ljudi in opreme;
- s perutninskimi proizvodi;
- s kontaminirano krmo in vodo;
- preko drugih živalskih vrst, ki same ne zbolijo;
- z vetrom;
- ob cepljenju.
Okužene živali izločajo virus, preden zbolijo. Med boleznijo živali izločajo virus z vsemi izločki, zlasti kapljično in z iztrebki. Okužijo se lahko tudi cepljene živali, ki klinično ne zbolijo, vendar lahko izločajo virus. Ljudje lahko prenašajo virus s kontaminirano obutvijo, opremo, prevoznimi sredstvi – z vsem, kar je prišlo v stik z okuženimi živalmi oziroma njihovimi izločki.
Prenos virusa s staršev na potomce je mogoč le v primeru kontaminirane jajčne lupine in jajčne vsebine, vendar je redek.
Inkubacijska doba
Inkubacijska doba je od 2 do 15 dni, največ 21 dni, najpogosteje pa 5 do 6 dni.
Klinični znaki
Klinični znaki se zelo razlikujejo in so odvisni od dejavnikov, kot so: sev virusa, vrsta okužene ptice, starost gostitelja (najbolj dovzetne so mlade ptice), sočasna okužba z drugimi organizmi, okoljski stres in imunski status. V nekaterih okoliščinah lahko okužba z izjemno virulentnimi sevi virusa povzroči veliko število mrtvih ptic s sorazmerno malo kliničnimi znaki. Bolezen ima hiter začetek s simptomi, ki se pojavijo od dva do dvanajst dni po izpostavitvi, in se hitro širi po jati. Nekateri sevi virusov napadajo živčni sistem, drugi dihala ali prebavila.
Klinični znaki vključujejo:
- respiratorne znake – dihanje, kašljanje, kihanje in hropenje;
- živčne znake – tresenje, paralizirana krila in noge, zvit vrat, kroženje, krči in paraliza;
- prebavne znake;
- drisko;
- delno ali popolno zmanjšanje proizvodnje jajc; jajca so lahko nenormalne barve, oblike ali površine in imajo voden beljak;
- umrljivost je spremenljiva, vendar lahko doseže 100 odstotkov.
Preventivno cepljenje
Za preprečevanje bolezni in zmanjšanje širjenja virusa so na voljo različna cepiva. V Sloveniji že desetletja izvajamo preventivno cepljenje proti AKK.
Za cepljenje perutnine proti AKK lahko uporabljamo cepiva z oslabljenim virusom in inaktivirana cepiva z inaktiviranim virusom. Cepljenje z inaktiviranimi cepivi se uporablja po predhodni imunizaciji s cepivoma z oslabljenim virusom.
Načini cepljenja so različni: cepivo se lahko daje v vodi za pitje, kapljično v oči ali nosnice, s pršenjem ali kot aerosol. Inaktivirana cepiva je treba aplicirati z injiciranjem. Program cepljenja in ustrezno cepivo se izbereta glede na starost in kategorijo perutnine (matične jate, brojlerski piščanci, kokoši nesnice, purani in drugo).
S kombinirano uporabo različnih cepiv (živih oslabljenih in inaktiviranih) pri kokoših nesnicah in matičnih jatah dosežemo pri večini živali v jati dobro in dolgotrajno zaščito.
Zgodnje odkrivanje bolezni
Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih povzroča bolezen.
Na pojav AKK lahko posumimo ob naslednjih znakih:
- zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
- padec nesnosti (za več kot 5 %),
- povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
- bolezenski znaki, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno obarvani iztrebki, tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo ali imajo spuščene peruti.
Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite veterinarja!