Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Strateška okoljska presoja oziroma tako imenovana celovita presoja vplivov na okolje se izvaja v postopku sprejemanja ali spreminjanja programov in planov ter predstavlja pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje. Zagotavlja, da se možni okoljski vplivi izvajanja načrtov in programov na okolje upoštevajo med njihovo pripravo in pred sprejetjem. Namen strateške okoljske presoje je torej preprečiti ali zmanjšati pomembne škodljive vplive izvajanja plana na okolje.

Izvajamo jo v okviru priprave prostorskih aktov ter planov in programov s področij upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, ki jih na podlagi zakona sprejmejo državni organi ali občine in ki predstavljajo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo določenih projektov oziroma posegov.

Postopek celovite presoje vplivov na okolje

V postopku s svojimi mnenji sodelujejo pristojna ministrstva in organizacije, vsebinsko pristojna za posamezna področja (vidike) okoljske presoje. Strateška okoljska presoja vključuje vplive na biotsko raznovrstnost, prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino, skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino ter medsebojna razmerja omenjenih dejavnikov.

Ali je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje

Postopek se v skladu z ZVO-2 začne na podlagi vloge državnega organa ali občine, ki pripravlja plan, program ali njegovo spremembo, s katero se ministrstvo obvesti o nameri priprave plana. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pa ugotovi, ali je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje ali ne, in o tem izda odločbo. Nekoliko drugače je postopek urejen v primeru celovite oziroma strateške okoljske presoje državnih prostorskih aktov.

Postopek celovite presoje vplivov na okolje je treba izvesti, če:

  • se s planom določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja,
  • je za plan zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja narave po predpisih s področja ohranjanja narave,
  • ministrstvo oceni, da bi izvedba plana lahko pomembneje vplivala na okolje.

Vprašanje obveze izvedbe celovite presoje vplivov na okolje je nekoliko drugače urejeno za prostorske akte. Celovita presoja vplivov na okolje je  vedno obvezna v postopku sprejemanja ali spreminjanja tako imenovanih strateških prostorskih aktov in načeloma (z določenimi izjemami) tudi v primeru postopka sprejemanja ali spreminjanja občinskega prostorskega načrta (OPN) ali državnega prostorskega načrta (DPN); v zakonsko določenih primerih (na primer sprememba namenske rabe) pa je obvezna tudi v postopkih sprejemanja oziroma spreminjanja občinskega podrobnega načrta (OPPN).

Postopek celovite presoje vplivov na okolje

Če je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, mora državni organ ali občina, ki plan pripravlja, zagotoviti izdelavo okoljskega poročila. V okoljskem poročilu so opisani in ovrednoteni vplivi plana na okolje. Podani so tudi predlogi in ocena omilitvenih ukrepov, ki so vključeni v plan, in s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo škodljivi vplivi plana na okolje.

Ustreznost okoljskega poročila preveri MOPE in o tem izda mnenje.

Državni organ ali občina, ki plan pripravlja, mora okoljsko poročilo, ki je pridobilo mnenje MOPE o ustreznosti, skupaj s planom javno razgrniti za najmanj trideset dni.

Priporočila za pripravo okoljskih poročil

Presoja sprejemljivosti po predpisih s področja ohranjanja narave

V okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ugotavlja tudi, ali je na varovanih območjih narave treba izvesti tudi presojo sprejemljivosti plana po predpisih s področja ohranjanja narave. Presojo sprejemljivosti je treba izvesti za plan, ki bi lahko pomembno vplival na varovano območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani. V primeru, da je za plan treba izvesti presojo sprejemljivosti, je sestavni del okoljskega poročila tudi dodatek za presojo sprejemljivosti. V dodatku za presojo sprejemljivosti je ocenjena sprejemljivost vplivov plana oziroma njihovih posledic na varstvene cilje varovanih območij. Presoje sprejemljivosti ni treba izvesti za tiste plane, ki so neposredno povezani ali potrebni za varstvo teh območij.

Usposabljanja za presoje vplivov na okolje

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo