Enakost spolov in krepitev vloge žensk

Prizadevamo si za uresničevanje vseh človekovih pravic deklic in žensk ter za krepitev njihove vloge (v angleščini), saj vseh danosti družbe ne moremo izkoristiti brez sodelovanja polovice svetovnega prebivalstva. Ostro nasprotujemo vsem oblikam diskriminacije žensk in deklic in nasilja nad njimi ter se zavzemamo za njihovo odpravo (v angleščini).

Vidik spola vključujemo tudi v druga področja zunanje politike. Enakost spolov je tako presečna tema mednarodnega razvojnega sodelovanja. Okrepljeno vlogo žensk in enakost spolov uveljavljamo tudi v povezavi s preprečevanjem in reševanjem sporov ter pokonfliktno obnovo pa tudi z zaščito žensk in deklic v ranljivih družbah.

Še posebno smo dejavni v razpravah, delovnih skupinah in pogajanjih v mednarodnih organizacijah in forumih, s čimer krepimo prepoznavnost Slovenije kot glasnice krepitve vloge žensk in enakosti spolov. Vidik spola odločno zagovarjamo tudi pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike EU.

Kako v Sloveniji uresničujemo enakost spolov, preberite v posebni temi Enake možnosti.

Krepitev vloge žensk v Organizaciji združenih narodov

Smo med državami, ki že dolgo spodbujajo vpenjanje načela enakosti spolov v strukturo Organizacije združenih narodov (OZN). Bili smo med pobudnicami oblikovanja Delovne skupine Sveta OZN za človekove pravice za odpravo diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi (v angleščini). Dejavno smo si prizadevali tudi za ustanovitev Telesa OZN za enakost spolov in opolnomočenje žensk (v angleščini).

Ženske, mir in varnost

Zavzemamo se za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (v angleščini) na državni in mednarodni ravni. Pri načrtovanju dejavnosti izhajamo iz drugega akcijskega načrta za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti, ki velja za obdobje od 2018 do 2020 in določa ključna področja našega delovanja. Novi akcijski načrt smo gradili na ugotovitvah iz pregleda uresničevanja prvega akcijskega načrta za obdobje od 2010 do 2015. Akcijski načrt in poročila o izvajanju so dostopna v rubriki dokumenti.

Sodelujemo tudi v tematskih razpravah in dejavnostih v Varnostnem svetu OZN, Natu in EU. Smo ustanovna članica Globalne mreže kontaktnih točk za ženske, mir in varnost.

Otrokove pravice

V mednarodni skupnosti smo prepoznavni po spodbujanju in varstvu otrokovih pravic. Smo med najbolj prodornimi članicami EU pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike na tem področju. Največ pozornosti namenjamo zaščiti otrok pred nasiljem (v angleščini), predvsem med oboroženimi spopadi (v angleščini) in po njih, ter njihovemu opolnomočenju, tudi s podporo projektu Naše pravice. Velik poudarek dajemo posebnemu položaju deklic, ki so pogosteje žrtve kršitev kot dečki.

Bili smo med pobudnicami izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah, s katerim je bil vzpostavljen postopek sporočanja kršitev Odboru Združenih narodov za otrokove pravice (v angleščini). Uspešni smo bili tudi s pobudo za razglasitev evropskega dneva za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabami (v angleščini), da bi okrepili ozaveščanje o tej problematiki in pripomogli k učinkovitejšemu izvajanju Lanzarotske konvencije (v angleščini).

Pravice starejših oseb

Prizadevamo si za ustrezno spoštovanje in udejanjanje človekovih pravic v različnih življenjskih obdobjih. Demografske spremembe zaradi staranja prebivalstva postajajo svetovni pojav, ki je velik izziv tudi za trajnostni razvoj. Zavzemamo se za odpravo vseh oblik diskriminacije starejših, med njimi zlasti žensk.

V zadnjih letih se vključujemo v številne dejavnosti v povezavi s staranjem in pravicami starejših ter si prizadevamo za oblikovanje konvencije o človekovih pravicah starejših. Od leta 2015 smo članica biroja Odprte delovne skupine OZN o staranju (v angleščini). Bili smo med glavnimi podporniki imenovanja neodvisnega strokovnjaka za pravice starejših oseb (v angleščini) pri SČP. Prva neodvisna strokovnjakinja si je novembra 2014 za svoj prvi obisk sploh izbrala Slovenijo.

Varstvo ranljivih skupin in nediskriminacija

Ker so človekove pravice splošne, se zavedamo izjemnega pomena, ki ga ima zagotavljanje pravic ranljivim skupinam. Odločno zagovarjamo dejstvo, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in pravice.

Pravice pripadnikov manjšin

V Sloveniji imamo trden ustavni in zakonodajni okvir varstva pravic manjšin. Za uveljavljanje pravic pripadnikov manjšin po svetu si prizadevamo tudi v mednarodnih organizacijah (v angleščini). Skupaj z Avstrijo in Senegalom smo sopredlagateljica resolucije SČP o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.

Osebe LGBTI (lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne osebe)

V svojih dejavnostih posebej poudarjamo pomen načela nediskriminacije oseb LGBTI (v angleščini), saj ne gre za nove pravice, ki bi bile dodeljene posameznikom na podlagi spolne usmerjenosti, temveč za človekove pravice, ki so splošne in enake za vse. Na mednarodni ravni si prizadevamo, da bi bilo vprašanje diskriminacije in nasilja na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete stalnica na dnevnem redu mednarodnih organizacij. Dejavno smo sodelovali pri vzpostavljanju instituta neodvisnega strokovnjaka SČP za zaščito proti nasilju in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete (v angleščini). Hkrati smo ena od ustanovnih članic Koalicije za enake možnosti (angleško Equal Rights Coalition), ki se je oblikovala leta 2016 na svetovni konferenci o človekovih pravicah oseb LGBTI v Urugvaju.

Pravice invalidov

V mednarodnih razpravah zagovarjamo spoštovanje in udejanjanje človekovih pravic invalidov (v angleščini). Dejavno smo sodelovali pri oblikovanju Konvencije OZN o pravicah invalidov in njenega izbirnega protokola.

Rasna diskriminacija

V mednarodnih organizacijah se dosledno zavzemamo za uresničevanje regionalnih in univerzalnih mednarodnopravnih aktov za boj proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti (v angleščini). Do leta 2016 smo skupaj z Belgijo vodili pogajanja o resoluciji Generalne skupščine OZN o Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Na 73. zasedanju Generalne skupščine OZN smo podprli vključitev tematike v resolucijo o sistemu pogodbenih teles.

Odprava smrtne kazni

Odločno nasprotujemo smrtni kazni. Že vrsto si let prizadevamo za splošno prepoved smrtne kazni (v angleščini) po svetu. Obravnavamo jo kot kruto in nečloveško kazen, s katero se krši pravica do življenja. Dejavni smo pri sprejemanju resolucij mednarodnih organizacij o vzpostavitvi moratorija na smrtno kazen, še zlasti v OZN in Svetu Evrope. Smo tudi med zagovornicami drugega izbirnega protokola Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah za odpravo smrtne kazni.

Prepoved mučenja

Zagovarjamo stališče, da je prepoved mučenja (v angleščini) ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v skladu z mednarodnim pravom absolutna, saj je to tako osnovna človekova pravica, da je ni mogoče v nobenem primeru ali okoliščinah zadržati ali je začasno ne zagotavljati. Smo članica skupine prijateljev Pobude za konvencijo proti mučenju, ki si prizadeva za splošno ratifikacijo te mednarodne pogodbe do leta 2024.

Mednarodna zveza za spomin na holokavst

Slovenija je članica Mednarodne zveze za spomin na holokavst (v angleščini, IHRA). V slovenski stalni delegaciji sodelujejo vladni in zunanji strokovnjaki, ki delujejo v različnih delovnih skupinah: akademski, izobraževalni in muzejski skupini ter skupini za komuniciranje. Leta 2018 smo predstavili prvo nacionalno poročilo o delovanju v IHRA za obdobje od 2011 do 2017.

Vsako leto 27. januarja tudi v Sloveniji zaznamujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta (v angleščini) in hkrati državni dan spomina na holokavst. Tako prispevamo k ohranjanju spomina na holokavst. Podpiramo tudi ozaveščanje o tragični preteklosti pod geslom NIKOLI VEČ, saj smo prepričani, da z izobraževanjem o njej in njenim proučevanjem prispevamo k temu, da se tragični dogodki ne bi še kdaj ponovili.

Človekove pravice in okolje

V zadnjem desetletju se je zavedanje o ključnih povezavah med človekovimi pravicami in okoljem močno okrepilo tudi na mednarodni ravni. S svojimi dejavnostmi v mednarodnih forumih, še zlasti v SČP, smo k temu prispevali tudi mi. Bili smo med pobudnicami oblikovanja instituta posebnega poročevalca za človekove pravice in okolje (v angleščini), od leta 2011 smo skupaj s Kostariko, Maldivi in Švico pobudnica resolucije o človekovih pravicah in okolju v SČP.

S prizadevanji za priznanje pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja v mednarodni skupnosti opozarjamo tudi na slovensko ureditev na tem področju. Slovenija namreč z 72. členom ustave zagotavlja pravico do zdravega okolja. Naše dejavnosti temeljijo na prepričanju, da mora biti spoprijemanje s sodobnimi izzivi celovito, torej tako, da sočasno upošteva varnostne in razvojne vidike ter vidik človekovih pravic kot osnovo demokratičnih družb in trajnostnega razvoja. Zato se zavzemamo za povezovanje med različnimi stebri mednarodnega sistema in njihovo usklajeno delovanje.

Človekovi pravici do pitne vode in sanitarij

V mednarodnih organizacijah dejavno podpiramo uveljavljanje človekovih pravic do pitne vode in sanitarij (v angleščini). Smo članica Modre skupine, ki si prizadeva za splošno uresničevanje človekovih pravic do pitne vode in sanitarne ureditve (v angleščini).

Leta 2008 smo podprli oblikovanje instituta posebnega poročevalca za pravico do pitne vode in sanitarij (v angleščini). Prva posebna poročevalka je leta 2010 obiskala Slovenijo, kar je bil prvi obisk kakšnega posebnega poročevalca SČP v Sloveniji.

Podjetništvo in človekove pravice

Prizadevamo si za izvajanje Smernic OZN za poslovanje in človekove pravice. Sodelujemo z Delovno skupino OZN za poslovanje in človekove pravice (v angleščini) in se aktivno udeležujemo letnega Foruma o poslovanju in človekovih pravicah v Ženevi. Za izvajanje Smernic OZN za poslovanje in človekove pravice smo leta 2018 sprejeli Nacionalni akcijski načrt Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Smernice OZN in akcijski načrt Slovenije sta dostopna v rubriki dokumenti. Več o prizadevanjih Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu preberite v posebni temi Človekove pravice v gospodarstvu.

Izobraževanje za človekove pravice in projekt Naše pravice

Izobraževanje za človekove pravice (v angleščini) uvrščamo med prednostne naloge na področju človekovih pravic v zunanji politiki, saj je izjemno pomembno za oblikovanje in ohranjanje demokratične, strpne in trajnostne družbe vrednot ter medsebojnega spoštovanja. To je mogoče doseči le, če smo posamezniki dobro obveščeni o svojih pravicah in pravicah drugih ter se zanje tudi dejavno zavzemamo.

Na tem področju sodimo med najbolj prodorne države v mednarodnem merilu. Od leta 2009 smo članica Platforme za človekove pravice, ki je bila vodilna pri oblikovanju Deklaracije OZN o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice (v angleščini). Dejavno spodbujamo tudi Svetovni program o izobraževanju za človekove pravice (v angleščini).

Od leta 2005 izvajamo projekt izobraževanja za človekove pravice Naše pravice, ki je namenjen mlajšim osnovnošolcem.

Zagovorniki človekovih pravic

V mednarodnih forumih zastopamo stališče, da imajo civilna družba in zagovorniki človekovih pravic (v angleščini) pomembno vlogo pri uveljavljanju človekovih pravic in pravne države ter vsestranskem razvoju družb. Ostro nasprotujemo vsem poskusom povračilnih ukrepov proti posameznikom ali organizacijam, ki sodelujejo ali želijo sodelovati z mehanizmi OZN za človekove pravice. Menimo, da so takšni ukrepi nesprejemljivi in v nasprotju z mednarodnim pravom človekovih pravic.

Univerzalni periodični pregled

UPP (v angleščini) je uspešen mehanizem medsebojnega pregleda držav v okviru SČP, ki pomembno prispevka k dvigu ravni spoštovanja in udejanjanja človekovih pravic na državni in mednarodni ravni. Sodelujemo v interaktivnih dialogih o stanju človekovih pravic z vsemi državami članicami OZN in jim dajemo priporočila za nadaljnjo krepitev udejanjanja človekovih pravic. Poročila Slovenije za UPP najdete v temi Mednarodnopravni dokumenti s področja človekovih pravic in poročanja Slovenije.