Kako jih razširja človek?

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo tudi z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile z živalskih farm, druge smo izpustili iz akvarijev. 

Težave, ki jih povzročajo invazivne tujerodne vrste in tveganje za njihovo razširitev, se hitro povečujejo zaradi naraščajoče globalne trgovine, transporta, turizma in splošne mobilnosti. Zaradi pričakovanih podnebnih sprememb to postaja še bolj pereče. 

Kakšne težave povzročajo?

Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in zajedavce, proti katerim domorodne vrste niso odporne ali nanje prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb.

Vplivi na biotsko raznovrstnost

Na domorodne vrste lahko vplivamo na več ravneh. Na genski ravni prihaja do izpodrivanja genov posameznih domorodnih vrst. Pri nas je najbolj poznan primer, ko se je zaradi naselitve tujerodnih vrst postrvi in križanja med temi vrstami in soško postrvjo začelo njeno izginjanje. Na ravni vrst tujerodne izpodrivajo domorodne vrste zaradi plenjenja, obžiranja in tekmovanja za skupne vire (hrana, življenjski prostor in podobno). Japonski dresnik s svojim hitrim razraščanjem tvori monokulture, saj s svojo hitro rastjo in gostimi sestoji izpodriva naravno rastje. Invazivne tujerodne vrste pogosto vplivajo na medvrstne odnose ter na pretok snovi in energije v naravi, kar vpliva na ekosisteme. Močna namnožitev filtratorskih školjk trikotničark lahko povzroči izginjanje planktonskih vrst in porušitev prehranskih verig v vodnem telesu. Tujerodne vrste lahko služijo tudi kot vektorji za prenos bolezni in parazitov, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene, na primer pri rakih.

Vplivi na zdravje ljudi

V Sloveniji so zdaj najbolj znane tujerodne vrste, ki vplivajo na zdravje ljudi, pelinolistna ambrozija, orjaški dežen in tigrasti komar. Prva zaradi svojega peloda, ki pri številnih ljudeh povzroča alergije, drugi zaradi opeklin, tretji pa zaradi neprijetnih pikov in kot možni prenašalec bolezni. Poznamo pa tudi druge invazivne tujerodne vrste, ki nam povzročajo zdravstvene težave.

Vplivi na gospodarstvo

Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno, ko namnožitev posamezne vrste vpliva na zmanjšan pridelek, izginjanje komercialno izkoriščanih vrst, ali pa ko je treba zaradi neke vrste spremeniti načine ravnanj (pogostejša košnja, večja zahtevnost ter pogostejša čiščenja in popravila in podobno). Posredno pa nastajajo stroški tudi z ukrepi za preprečevanje razširitve invazivnih vrst (tretiranje predmetov, pogostejša preverjanja oziroma kontrole produktov in podobno), z ukrepi za vzdrževanje populacij ali pa z njihovim odstranjevanjem.

Kako ravnati?

Opažanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali sporočimo prek spletnega računalniškega programa ali mobilne aplikacije na androidnih telefonih Invazivke.

• Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.
• Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 
• V društvih – na primer hortikulturnih, ljubiteljev akvarijskih živali, turistično-olepševalnih - organizirajmo izobraževanje svojih članov o invazivnih tujerodnih vrstah in ravnajmo tako, da bo tveganje kar najmanjše.
• O invazivnih tujerodnih vrstah poučimo tudi svoje prijatelje in sosede.
• Na vrtu invazivne okrasne rastline zamenjajmo z neinvazivnimi.
• Skrbno ravnajmo z ostanki odstranjenih invazivnih rastlin.
• Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog
• Po poplavah bodite pozorni na invazivne tujerodne rastline in upoštevajte priporočila za preprečevanje njihovega širjenja.

Priporočila za posamezno vrsto so tudi pri predstavitvah rastlin in živali.

Če organiziramo odstranjevanje vrst, nam lahko z nasveti pomagajo strokovne institucije. Pri tem upoštevajmo ukrepe za svojo varnost.

Arhiv novic (od 2009 do 2019).

Zakonodaja

Predpisi v Sloveniji določajo:

• Naseljevanje rastlin in živali tujerodnih vrst je prepovedano
• Pred naselitvijo ali doselitvijo tujerodnih prosto živečih rastlin in živali v naravo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih živali se mora izvesti presoja tveganja za naravo
• Fitosanitarni ukrepi se izvajajo tudi za tiste invazivne tujerodne rastlinske vrste, ki škodljivo vplivajo na gospodarstvo, okolje ali družbo
• Pelinolistno ambrozijo so imetniki zemljišč dolžni odstranjevati

Presoja tveganja za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih vrst živali in rastlin

Pred naselitvijo ali doselitvijo tujerodnih prosto živečih rastlin in živali v naravo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih živali je potrebna presoja tveganja za naravo. Presoja se izvede za vsak primer vnosa ali gojitve posebej. Če se posamezni deli rastlin ali živali lahko na kakršenkoli način samostojno razmnožujejo, se izvede tudi zanje.

Povezave

Z invazivnimi tujerodnimi vrstami se v Sloveniji ukvarjajo številne upravne in strokovne institucije ter organizacije. Posveča se jim tudi več projektov:

Projekti v Sloveniji

• Odstranitev invazivnih tujerodnih vrst želv, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Sklad za podnebne spremembe, od 2019 dalje.
• Invazivne tujerodne vrste, Kozjanski park, Sklad za podnebne spremembe, od 2019 dalje.
• APPLAUSE, od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev (2017-2019)
• Tujerodne vrste v Sloveniji: načini naselitve, vplivi, preventivni ukrepi, odstranitev in nadzor, slovar, povezave. Stran je pripravil Zavod Symbiosis v okviru projekta Thuja (2008-2009), od leta 2017 dalje deluje v sklopu projekta LIFE Artemis.
• Projekt Amc promo BID Apis mellifera carnica bioindikator in promotor biodiverzitete (2010-2013)

Spletne strani v Sloveniji

• Bioportal: lokalitete, fotografije, literatura za 6 živalskih in 7 rastlinskih vrst. Stran je pripravil Center za kartografijo favne in flore v okviru projekta Thuja (2008-2009).
• Tujerodne rastlinske vrste, Triglavski narodni park
• Invazivne tujerodne vrste, Krajinski park Goričko
• Invazivne tujerodne vrste, Krajinski park Ljubljansko barje
• FITO-INFO, Informacijski sistem za varstvo rastlin
• Tujerodne invazivne vrste - nevarnost za naše gozdove, Zavod za gozdove Slovenije
• Naselitev ali doselitev tujerodnih vrst rastlin, spletna stran Agencije za okolje
• Presoja tveganja za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih vrst živali in rastlin, spletna stran Agencije za okolje
• Invazivne tujerodne vrste, Mestna občina Ljubljana
• Zatiranje invazivni rastlin, Mestna občina Murska Sobota
• Tujerodne invazivne vrste, aktivnosti občin (2014), Skupnost občin Slovenije

Spletne strani in projekti v tujini

• European Network on Invasive Alien Species (NOBANIS) (v angleškem jeziku)
• Invasive Species: Biodiversity Information System for Europe (v angleškem jeziku)
• Invasive Alien Species, spletna stran Evropske komisije (v angleškem jeziku)
• Invasive alien species in Europe (SEBI 010) - Assessment published May 2010, European Environment Agency (v angleškem jeziku)
• European Alien Species Information Network (EASIN), spletna stran Evropske komisije (v angleškem jeziku)
• Bern Convention: Group of Experts on Invasive Alien Species (v angleškem jeziku)
• Global Invasive Species Database, Invasive Species Specialist Group (ISSG) (v angleškem jeziku)
• Invazivne vrste u Hrvatskoj, Hrvatska agencija za okoliš i prirodu (v hrvaškem jeziku)

Poročila in publikacije

• Kitajska brezzobka / Zavod za ribištvo Slovenije, 2022
• Priprava in izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja tujerodnih populacij Ozkoškarjevca na območju Savinje in Pivke / Zavod za ribištvo Slovenije, 2022
• Odkrivanje prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst kopenskih rastlin, ki zadevajo Unijo in stanja drugih izbranih vrst na določenih lokacijah v letu 2022 / Zavod Symbiosis, 2022
• Odkrivanje prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst kopenskih rastlin, ki zadevajo Unijo in stanja drugih izbranih vrst na določenih lokacijah v letu 2022 /Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2022
• Pregled stanja razširjenosti invazivnih tujerodnih rastlin, ki zadevajo Evropsko unijo, v Sloveniji / Zavod RS za varstvo narave, 2022
• Tujerodne rastlinske vrste v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok in poročilo o izvedenih ukrepih v letu 2020 / DOPPS, 2021
• Izvedeni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivne tujerodne vrste želve popisane sklednice (Trachemys scripta) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v letu 2020 / DOPPS, 2021
• Spremljanje vrstne pestrosti in abundance tujerodnih vrst v slovenskem morju: končno poročilo o izvedenem delu / Nacionalni inštitut za biologijo, 2021.