Mednarodne operacije in misije
Namen in učinki sodelovanja
Republika Slovenija s civilnimi in z vojaškimi zmogljivostmi prispeva k vzdrževanju mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti, usposabljanju in izgradnji obrambno-varnostnih institucij držav na kriznih območjih, uresničevanju reformnih in evroatlantskih prizadevanj partneric, preprečevanju nelegalnih migracij ter zoperstavljanju terorizmu.
Republika Slovenija s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah (MOM) sorazmerno prevzema zavezniška bremena in izpolnjuje mednarodne zaveze, hkrati, kot članica mednarodnih organizacij aktivno sooblikuje njihove politike, načrte in odločitve glede MOM.
Izvrševanje obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, je ena izmed glavnih nalog Slovenske vojske, ki so navedene v 37. členu Zakona o obrambi. Slovenska vojska pripadnice in pripadnike na opravljanje te naloge v tujino napotuje skladno s sklepi Vlade Republike Slovenije. Republika Slovenija posebno pozornost namenja varnosti in zaščiti slovenskih pripadnikov v MOM.
Tovrstno delovanje v mednarodnem okolju je hkrati gonilo razvoja Slovenske vojske in širšega obrambnega sistema, vir izkušenj, veščin in znanj ter mehanizem za krepitev bojne sposobnosti in karakterja oboroženih sil. Omogoča nadgradnjo dvostranskih odnosov, sodelovanja in povezljivosti z oboroženimi silami zavezniških držav.
Aktivni predvsem na območju Zahodnega Balkana
Pripadniki Slovenske vojske, civilni strokovnjaki in drugo osebje ter zmogljivosti Ministrstva za obrambo so dejavno vključeni v MOM na območjih, od koder izhajajo grožnje mednarodni in s tem tudi nacionalni varnosti.
Slovenska vojska je od prve napotitve na mednarodno misijo Alba v Albanijo maja 1997 do konca leta 2018 opravila približno 13.000 napotitev v 25 MOM. Z več kot petimi odstotki stalne sestave Slovenske vojske v MOM se uvrščamo med zaveznice, ki nadpovprečno prevzemajo operativno breme. Z varnostnega, zunanjepolitičnega, gospodarskega in drugih vidikov je za nas strateškega pomena območje Zahodnega Balkana. Težišče operativnega delovanja Slovenske vojske v tujini zato ostaja v tej regiji, kjer stabilizacijski, reformni in evroatlantski integracijski procesi še niso končani. Slovenski kontingent v operaciji KFOR na Kosovu podpira mednarodna varnostna prizadevanja in razvoj kosovskih varnostnih institucij. Dejavni smo v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, katere osnovno poslanstvo je podpora tamkajšnjim oblastem in institucijam pri vzdrževanju varnega in stabilnega okolja. Aktivni smo v Natovem poveljstvu v Sarajevu ter v zavezniških povezovalnih pisarnah v Beogradu in Skopju, prek katerih državam gostiteljicam zagotavljamo podporo pri izvajanju obrambno-varnostnih reform in približevanju evroatlantskim integracijam oziroma sodelovanju z njimi.
S sodelovanjem Slovenske vojske na misiji Okrepljena prednja prisotnost (angleško enhanced Forward Presence - eFP) v Latviji prispevamo k zavezniški odvračalni in obrambni drži kot skupnemu odzivu Nata na spremenjeno varnostno okolje v njegovi vzhodni soseščini. Gre za ukrep, ki nedvoumno odraža zavezniško enotnost, odločnost in solidarnost z vzhodnimi zaveznicami ob Baltiku. Tesno sodelujemo s Črno goro, saj je njen vojaški oddelek integriran v slovenski kontingent, kar krepi mentorsko vlogo Slovenije v MOM. Ministrstvo za obrambo civilnega opazovalca napotuje v Posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini, in sicer kot prispevek k zmanjševanju napetosti in h krepitvi dialoga na terenu.
Ker se zavedamo globalnih varnostnih izzivov ter pomena skupnega nastopa in solidarnosti pri njihovem naslavljanju, sodelujemo v boju proti Daesh, ISIL v operaciji Neomajna odločnost (angleško Inherent Resolve) in stabilizacijskih naporih v okviru misije Odločna podpora (angleško Resolute Support) v Afganistanu. Dejavni smo v pomorski operaciji EUNAVFOR MED, Sophia, ki je pomemben del celovitega pristopa Evropske unije pri spopadanju z begunsko-migrantsko problematiko v Sredozemlju. Prispevamo k izgradnji varnostnih zmogljivosti v Maliju (misija EUTM), s čimer naslavljamo temeljne vzroke nestabilnosti v Sahelu, kar je potencialni varnostni izziv za Evropo in posredno tudi za nas. Zaradi kompleksnosti, prepletenosti in dolgoročnosti varnostnih in drugih izzivov na Bližnjem vzhodu ohranjamo kontinuiteto sodelovanja na misijah OZN UNIFIL in UNTSO.
Enote Slovenske vojske se vključujejo tudi v hitre odzivne sile Nata (NRF) in bojne skupine Evropske unije (EUBG), ki so zmožne izvajati celoten spekter nalog kriznega odzivanja in katerih vloga se v spremenjenem varnostnem okolju močno krepi. Slovenska vojska s sodelovanjem v teh večnacionalnih strukturah izboljšuje povezljivost z zavezniškimi vojskami, odzivnost in zmožnost skupnega delovanja po različnih scenarijih kriznega odzivanja, vključno z aktivnostmi kolektivne obrambe.
Severnoatlantsko zavezništvo za Republiko Slovenijo, ki nima ustreznih letalskih zmogljivosti, izvaja mirnodobno misijo varovanja slovenskega zračnega prostora (angleško NATO Air Policing). Republika Slovenija za izvajanje misije, ob ohranjanju polne suverenosti v svojem zračnem prostoru, zagotavlja nadzor zračnega prometa in zmogljivosti za iskanje in reševanje. Republika Slovenija v tej misiji z izjemo lastnih stroškov za nadzor zračnega prostora in za zagotavljanje pripravljenosti stalne helikopterske službe iskanja in reševanja nima finančnih obveznosti.
V tujini tudi civilno osebje
Celostni pristop pri načrtovanju in vključevanju nacionalnih virov, zmogljivosti in pripadnikov v MOM je pomemben vidik sodelovanja Republike Slovenije v vse bolj raznolikih, kompleksnih in zahtevnih operacijah. Le tako lahko povečamo možnosti za uspešno delovanje in trajno izpolnjevanje ciljev na posameznih kriznih območjih.
Strategija sodelovanja Republike Slovenije v MOM posebej poudarja uporabo celotnega nabora razpoložljivih mehanizmov in zmogljivosti ter usklajenost in sodelovanje vseh deležnikov na nacionalni ravni, od načrtovanja do izvajanja sodelovanja v MOM.
Vojaški prispevek v MOM že vrsto let dopolnjujemo z vključevanjem civilnega osebja. Ministrstva evidentirajo kandidate za civilne strokovnjake na obrambnem področju na podlagi kandidatove prostovoljne odločitve oziroma jih Ministrstvo za obrambo evidentira na podlagi prijav kandidatov na razpis. Kandidati, izbrani na podlagi preferenčnih znanj, opravijo posebno usposabljanje. S tem pridobijo certifikat o usposobljenosti in so za dobo najmanj petih let vpisani v evidenco Ministrstva za obrambo. Kandidirajo lahko na razpisih za napotitev v mednarodne operacije in misije, večnacionalne pobude in organe mednarodnih organizacij.
Do konca leta 2018 je bilo skupaj izvedenih 55 napotitev civilnih strokovnjakov v MOM. Znanje in izkušnje, ki jih ti strokovnjaki pridobijo v MOM, nato uporabljajo v nacionalnem obrambno-varnostnem sistemu.
Slovenija prepoznavnejša v mednarodni skupnosti
Slovenski pripadniki v MOM prizadevno, zgledno in uspešno uresničujejo interese Republike Slovenije, prispevajo k pozitivni promociji in vidnosti države v svetu. Prepoznani so po svoji profesionalnosti, strokovnosti in izurjenosti ter drugih prednostih. Civilno prebivalstvo jih v okoljih, kjer delujejo, sprejema z naklonjenostjo in zaupanjem.
Republika Slovenija je zaradi tega zelo zaželena in cenjena operativna partnerica v MOM.
Strategija
-
Strategija sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah
Strategije in programi