Mednarodno pravo

Spoštovanje mednarodnega prava je obveznost, vrednota in interes slovenske zunanje politike, saj le to zagotavlja stabilno mednarodno okolje. Zavzemamo se za krepitev temeljnega načela vladavine prava, ki je tudi vodilo slovenske zunanje politike na državni in mednarodni ravni.

Mednarodno javno pravo

Mednarodno pravo je sistem splošno sprejetih zavezujočih pravnih pravil in načel, ki določajo pravice in obveznosti subjektov mednarodnega prava v njihovih medsebojnih odnosih. Ta pravna pravila in načela izhajajo zlasti iz mednarodnega običajnega prava, mednarodnih pogodb, splošnih mednarodnih načel in mednarodne sodne prakse.

Mednarodno javno pravo ureja mednarodne odnose in razmerja med subjekti mednarodnega prava na različnih področjih. Slovenija posebno pozornost namenja njegovi kodifikaciji in razvoju tudi prek Komisije OZN za mednarodno pravo (v angleščini). Njen član je bil med letoma 2006 in 2021 tudi dr. Ernest Petrič in ji eno leto tudi predsedoval.

Zagovarjamo dosledno spoštovanje mednarodnega prava in krepitev mednarodnega pravnega sistema kot najboljšega zagotovila mednarodnega miru in varnosti. Prizadevamo si za spoštovanje in krepitev vladavine prava na državni in mednarodni ravni, vključno z mehanizmi mirnega reševanja sporov ter s spoštovanjem odločitev mednarodnih sodišč in arbitraž. Slovenija bo nadgrajevala znanje in izkušnje, pridobljene z mednarodnopravnim reševanjem sporov, tudi mednarodnih arbitraž in drugih sodnih teles.

Podpiramo prizadevanja za preprečevanje nekaznovanosti storilcev najhujših zločinov, delo Mednarodnega kazenskega sodišča (v angleščini) in spodbujamo njegovo univerzalnost. Zavzemamo se tudi za dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ima na področju mednarodnega prava usklajevalno vlogo v državni upravi tudi pri postopkih sklepanja mednarodnih aktov in urejanja mednarodnih pogodbenih razmerij.

Mednarodno humanitarno pravo

Mednarodno humanitarno pravo (MHP) predstavlja sistem pravil in načel mednarodnega pogodbenega (v angleščini) in običajnega prava (v angleščini), ki urejajo ravnanje posameznikov z namenom zmanjšati trpljenje ljudi in škodo na objektih in okolju v času oboroženih spopadov.

Potrebno je razlikovati med MHP, ki ureja ravnanje strank, udeleženih v oboroženem spopadu (latinsko jus in bello), in mednarodnim javnim pravom, kot je določeno v Ustanovni listini Združenih narodov, ki ureja, ali lahko država zakonito uporabi oboroženo silo proti drugi državi (jus ad bellum). Ustanovna listina prepoveduje takšno uporabo sile z dvema izjemama: v primeru samoobrambe pred oboroženim napadom in kadar uporabo oborožene sile odobri Varnostni svet Združenih narodov. MHP nasprotno ne določa, ali je bil začetek oboroženega spopada zakonit ali ne, temveč skuša urediti ravnanje strani v oboroženem spopadu, ko se je ta že začel.

V praksi so temeljna načela MHP zlasti:

  1. Načelo razlikovanja, ki določa, da so napadi dopustni zgolj na vojaške cilje, kar pomeni, da je nujno razlikovanje med civilnimi in vojaškimi cilji (razlikovanje med civilisti in borci ter razlikovanje med civilnimi in vojaškimi objekti);
  2. Načelo sorazmernosti, ki določa, da je prepovedano sprožiti napad, za katerega se lahko pričakuje, da bo povzročil naključno izgubo življenj civilistov, njihovo poškodovanje, škodo na civilnih objektih ali kombinacijo navedenega, ki bi bili prekomerni v razmerju do pričakovane konkretne in neposredne vojaške prednosti;
  3. Načelo prepovedi diskriminacije, ki določa, da je treba spoštovati, zaščititi in pomagati vsem ranjenim in bolnim, brez kakršne koli diskriminacije.

Spoštovanje MHP tudi v času miru zahteva sprejetje številnih konkretnih ukrepov na nacionalni ravni, da se vzpostavi pravni okvir, ki zahteva in omogoča, da nacionalni organi, oborožene sile in drugi nosilci orožja razumejo in spoštujejo pravila in načela MHP, da se sprejmejo ustrezni praktični ukrepi ter da se ustrezno preprečuje in kaznuje kršitve MHP.

Za učinkovito izvajanje je potrebno usklajevanje med različnimi vladnimi službami, vojsko in civilno družbo. Vlada je s tem namenom že leta 1999 ustanovila Medresorsko komisijo za mednarodno humanitarno pravo z nalogo oblikovati, usklajevati in voditi dejavnosti v zvezi z izvajanjem mednarodnih obveznosti. Te izhajajo iz pogodbenega prava (na primer Ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dopolnilnih protokolov iz leta 1977 in 2005 (v angleščini) ter drugih mednarodnih aktov, ki so povezani z MHP) ali iz pravil običajnega mednarodnega humanitarnega prava (v angleščini). Po prenehanju delovanja komisije je njene naloge prevzela Stalna koordinacijska skupina za mednarodno humanitarno pravo (SKS za MHP), ki se od ustanovitve marca 2014 sestaja najmanj dvakrat na leto. SKS za MHP sestavljajo predstavniki več ministrstev, Rdečega križa Slovenije, akademije ter predstavniki drugih strokovnih institucij in organizacij.

Med glavnimi nalogami SKS za MHP so tesnejše sodelovanje z odbori za mednarodno humanitarno pravo drugih držav in okrepljeno zavedanje o njegovem pomenu v slovenskem prostoru, spodbujanje ratifikacij mednarodnih pogodb s področja MHP in redakcije slovenskih prevodov mednarodnih pogodb s področja MHP. 

SKS za MHP je v letu 2015 ustanovila Podskupino za obravnavo vprašanj, povezanih z uresničevanjem Haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (v angleščini), ki jo vodi predstavnica Ministrstva za kulturo.

Slovenija aktivno sodeluje na mednarodnih konferencah Rdečega križa in Rdečega polmeseca (v angleščini), ki predstavljajo najvišji posvetovalni organ Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Na zadnji 33. mednarodni konferenci Rdečega križa in Rdečega polmeseca je Slovenija skupaj z drugimi državami pogodbenicami ženevskih konvencij sprejela več resolucij in zavez (v angleščini) glede uresničevanja in implementacije mednarodnega humanitarnega prava na nacionalni ravni.

Mednarodno kazensko pravo

Na področju mednarodnega kazenskega prava izvajamo številne dejavnosti za učinkovit pregon najhujših hudodelstev in uspešno delovanje sistema mednarodnega kazenskega pravosodja.

Vztrajno poudarjamo pomen neodvisnega in učinkovitega Mednarodnega kazenskega sodišča (v angleščini). Sodišče je bilo ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, ki je začel veljati 1. julija 2002. Dejavni smo pri sprejemanju predpisov in odločitev, ki zagotavljajo tekoče delo Mednarodnega kazenskega sodišča tako z vidika mednarodne organizacije kot sodnega organa. Med drugim je bila Slovenija članica Urada Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta v dveh zaporednih mandatih od 13. do 19. zasedanja skupščine, decembra 2023 pa je bila ponovno izvoljena za nov triletni mandat. S svojim delovanjem poskušamo aktivno prispevati k prepoznavnosti in krepitvi vloge sodišča in tudi na ta način utrjujemo vlogo Slovenije kot aktivne članice mednarodne skupnosti. Slovenija in njeni predstavniki so poleg tega od ustanovitve sodišča dalje opravljali nekatere druge funkcije v okviru skupščine, občasno pa Slovenija v povezavi s tem sodiščem v Haagu opravlja tudi vlogo koordinatorja v svoji geografski skupini.

Dejavno se zavzemamo za splošno veljavnost Rimskega statuta, katerega pogodbenica je do danes postalo 124 držav, in uveljavitev jurisdikcije za najhujša hudodelstva: genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo. Slovenska delegacija je imela pomembno vlogo na prvi pregledni konferenci Rimskega statuta junija 2010 v Kampali v Ugandi, kjer so bile sprejete dopolnitve glede vojnih hudodelstev in določbe o kaznivem dejanju agresije, ter pri aktivaciji pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča za kaznivo dejanje agresije v letu 2018. Pomagali smo zbližati različna stališča držav in s konkretnimi predlogi pripomogli k spremembam in njihovim uveljavitvam, ki imajo velik pomen za praktično delovanje tega sodišča.

Bili smo tudi uspešni pri nominacij slovenske kandidatke na mesto sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča. Na 22. zasedanju Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta je tako bila kot prva Slovenka in kot najmlajša v zgodovini sodišča za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča izvoljena Beti Hohler. Za svoj devetletni mandat je zaprisegla 8. marca 2024.

V boju proti nekaznovanosti za najhujša mednarodna kazniva dejanja smo bili med glavnimi pobudnicami sprejetja Ljubljansko-haaške konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev 26. maja 2023 na diplomatski konferenci v Ljubljani. To je bil rezultat več kot desetletnega dela v okviru MLA pobude. Ljubljansko-haaška konvencija je prva večja mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po Rimskem statutu, ki državam omogoča učinkovito mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu mednarodnih hudodelstev, saj odpravlja pravne praznine na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev. Glede na primarno odgovornost držav za kazenski pregon storilcev konvencija krepi učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov in s tem prispeva h komplementarni vlogi Mednarodnega kazenskega sodišča in krepitvi globalnega boja proti nekaznovanosti. Konvencijo je 14. februarja 2024 na posebni slovesnosti podpisalo 33 držav, med katerimi je bila tudi Slovenija, za podpis pa je na voljo vsem državam. Veljati bo začela zatem, ko jo bodo ratificirale, sprejele, odobrile ali k njej pristopile vsaj tri države.

Izjave Slovenije na zasedanjih skupščine Rimskega statuta

Pravo morja

Slovenija je nasledila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (v angleščini UNCLOS), ki ji pravimo tudi ustava oceanov. Slovenija sodeluje pri delu konference njenih pogodbenic, ki skrbi za pravilno izvajanje konvencije in si prizadeva za napredek pri upravljanju svetovnih morij in oceanov.

Na podlagi konvencije UNCLOS sta bila ustanovljena tudi Mednarodno sodišče (tribunal) za pravo morja (v angleščini), pristojno za reševanje sporov med pogodbenicami, in Mednarodna oblast za morsko dno (v angleščini), ki ureja izkoriščanje morskega dna in podzemlja zunaj meja jurisdikcije držav.

V okviru OZN je bil po dolgotrajnem procesu večstranskih pogajanj 19. junija 2023 sprejet Sporazum v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (v angleščini BBNJ). Pri pogajanjih je sodelovala tudi Slovenija, ki se je skupaj z EU in njenimi članicami zavzemal za čim bolj ambiciozno rešitev. Gre za izjemno velik dosežek, saj sporazum  predstavlja pomemben prispevek k doseganju ciljev zaustavitve upadanja biodiverzitete in zaščite oceanov.

Priznanja in diplomatski odnosi

  • Seznam mednarodnih priznanj Republike Slovenije in slovenskih priznanj drugih držav

    Seznam vsebuje datume mednarodnih priznanj naše države s strani drugih držav in slovenskih priznanj drugih držav, nastalih po vzpostavitvi neodvisnosti Republike Slovenije. V mnogih primerih je do priznanja prišlo hkrati z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov, bodisi s sklenitvijo sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov ali z akreditacijo diplomatskega predstavnika, v nekaterih primerih pa so bili diplomatski odnosi vzpostavljeni že s priznanjem.

Zbirka Mednarodno pravo

Zbirko Mednarodno pravo smo ustanovili v sodelovanju z akademsko založbo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njo želimo pripomoči k nadaljnjemu razvoju mednarodnopravne znanosti v slovenskem prostoru in mednarodno pravo, ki je pomembno vodilo pri delovanju Slovenije v mednarodnih odnosih, približati slovenski javnosti. V zbirki izhajajo izvirna dela slovenskih avtorjev in prevodi temeljnih del iz tujih jezikov, ki so nepogrešljivi za študente in strokovnjake s področja mednarodnih odnosov in prava ter za delo diplomatov na zunanjem ministrstvu.

Nakup tiskanih publikacij je mogoč v knjigarni Založbe FDV, dela v elektronski obliki pa najdete spodaj.

Rosalyn Higgins: Problemi in proces: mednarodno pravo in kako ga uporabljamo

Knjiga v slovensko pravo prinaša izvirne in pronicljive poglede na splošni del mednarodnega prava in je zanj dobrodošla obogatitev z značilnostmi anglosaške pravne tradicije, kot so pragmatičnost, natančnost, zdrav razum in ustvarjalnost. V uvodnem poglavju avtorica predstavi svojo teoretično obravnavo prava, v nadaljevanju pa se loti vseh temeljnih tem, ki jih mora vsebovati celovito delo o mednarodnem pravu, od virov mednarodnega prava, udeležencev v mednarodnem sistemu, vprašanj jurisdikcije in imunitet, človekovih pravic in načela samoodločbe narodov, naravnih virov, odgovornosti držav, delovanja sistema OZN, načel in pravil reševanja mednarodnih sporov pred sodišči do individualne in kolektivne uporabe sile.

Po pogodbi z založnikom Oxford University Press spletni dostop do te knjige ni več mogoč.

Dr. Ana Polak Petrič in dr. Grega Pajnkihar: Nasledstvo držav v mednarodnem pravu: razpad in nasledstvo po Jugoslaviji

Gre za temeljeno delo, ki celovito obravnava pomembno področje nasledstva držav v mednarodnem pravu, pri čemer analizira njegov teoretični okvir kot tudi praktično uporabo z močnim poudarkom na razpadu in nasledstvu nekdanje Jugoslavije. V teoretskem delu se monografija ukvarja z nastankom, priznanjem in prenehanjem države v mednarodnem pravu ter zapletenim razmerjem med načeli državne suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice do samoodločbe. Obravnavani so vsi vidiki nasledstva z identifikacijo obstoječih pravil mednarodnega prava in hkrati navajanjem številne prakse držav. Osrednji del knjige je namenjen procesu razpada Jugoslavije ter političnim, pravnim in praktičnim izzivom, ki jih je povzročil. V centru pozornosti sta vsebina in uresničevanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001, katerega cilj je bil zagotoviti celovit okvir za reševanje odprtih vprašanj nasledstva po nekdanji Jugoslaviji. Knjiga vsebuje tudi analizo odcepitve Črne gore in razglasitve neodvisnosti Kosova ter razmišljanja avtorjev o nadaljnjem razvoju mednarodnega prava na področju nasledstva držav.

Nasledstvo držav v mednarodnem pravu: razpad in nasledstvo po Jugoslaviji (pdf, 2,3 MB)

  • Dr. Ernest Petrič: Zunanja politika – osnove teorije in praksa

    Prenovljena in dopolnjena izdaja monografije "Zunanja politika – osnove teorije in praksa" predstavlja temeljno delo o zunanji politiki, ki prek kombinacije teoretskih in praktičnih pristopov obravnava področja mednarodnih odnosov, mednarodnega prava in diplomacije. Knjiga na podlagi dogodkov in procesov, ki so na svetovni ravni zaznamovali zadnje desetletje, kot so širitev EU in zveze NATO, vojna v Siriji, migrantska kriza, naraščajoča vloga Kitajske, umik ZDA iz Afganistana, podnebne spremembe ter najbolj odločilno, agresija Ruske federacije na Ukrajino, ponuja številna dopolnila odgovorov na klasične dileme zunanje politike ter nove razmisleke pri proučevanju in opazovanju mednarodnih odnosov in zunanje politike. Posebna dodana vrednost knjige je v tem, da je napisana z vidika snovanja zunanje politike majhne države, saj se ključna tuja dela običajno ukvarjajo z zunanjo politiko velikih sil.
    Brošure, publikacije

  • Andrej Grasselli (ur.): Mednarodno humanitarno pravo

    V knjigi enaindvajset avtorjev razpravlja o vojni, z njo povezanimi etičnimi, moralnimi in pravnimi vprašanji, o mednarodnem humanitarnem pravu in temah, ki se nanašajo nanj, ter o Sloveniji in mednarodnem humanitarnem pravu. Zbornik obudi tudi spomin na starejšo slovensko literaturo o vojnem pravu in profesorja Ivana Tomšiča, avtorja prve slovenske knjige o vojnem pravu. Knjigo je uredil veleposlanik Andrej Grasselli, med avtorji pa je tudi več diplomatov.
    Brošure, publikacije

  • Dr. Božo Cerar: Slovenski diplomatski pojmovnik

    Knjiga na enem mestu zbere vse temeljne diplomatske pojme, ki so se v zadnjem stoletju uveljavili v mednarodni diplomaciji. Razlago ključnih gesel s področja diplomacije, zunanje politike in mednarodnih odnosov avtor dopolni z osebnimi pričevanji o doživetjih v diplomaciji, kar knjigi doda posebno iskrivost in berljivost. Kakovostni priročnik bo tako v pomoč vsakomur, ki so mu ta področja blizu ali pa jih šele želi proučevati. Diplomacija je obrt z lastno terminologijo, stroka z lastnimi tehnikami in metodami ter tudi z lastnim pojmovnim aparatom in besednjakom. Za uspešno in usposobljeno diplomacijo je še posebej pomembno razumevanje diplomatske terminologije. Ta je odraz prakse držav, njena pravilna uporaba pa odraz strokovnosti.
    Brošure, publikacije

  • Hugo Grotius: Svobodno morje

    Delo je bilo v latinskem jeziku objavljeno že leta 1609, vendar zaradi temeljnih izhodišč na področju mednarodnega pomorskega prava tudi danes ohranja pomembno težo. Hugo Grotius je prvine humanizma, pravila rimskega prava in pomen pravičnosti združil v celovit sistem pravnih pravil, ki so se nanašala na odnose med državami. V svojem delu je na podlagi naravnega prava razvil in utemeljil pomembno tezo, in sicer da odprto morje in plovne poti ne morejo biti last oziroma monopol posamezne države ter da ima vsaka država pravico do svobodne plovbe in trgovanja. Prevod tega dela pomembno bogati slovensko mednarodnopravno literaturo in ponuja vpogled v zgodovinski razvoj pravnih institutov mednarodnega pomorskega prava.
    Brošure, publikacije

  • Martti Koskenniemi: Blagi prosvetitelj narodov: vzpon in padec mednarodnega prava 1870–1960

    Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v sodelovanju z akademsko založbo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani objavilo slovenski prevod knjige Blagi prosvetitelj narodov: vzpon in padec mednarodnega prava 1870–1960, ki jo je napisal eden vodilnih sodobnih teoretikov mednarodnega prava Martti Koskenniemi.
    Brošure, publikacije

  • Pravo mednarodnih pogodb: priročnik, strokovni prispevki in dokumenti

    Knjiga je prvo domače avtorsko delo v zbirki Mednarodno pravo in prvo slovensko delo, ki celovito obravnava vprašanja s tega mednarodnopravnega področja. Združuje teorijo in prakso, saj v njej svoje poglede in dolgoletne izkušnje o pravu mednarodnih pogodb delijo slovenski strokovnjaki in svetovalci za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, objavljena pa so tudi slovenska besedila temeljnih pogodb s tega področja.
    Brošure, publikacije

  • Otrokove pravice v Sloveniji: od normativnih standardov do učinkovitega varstva

    Knjiga je nastala kot prispevek k praznovanju 25. obletnice sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Delo domačih avtorjev obravnava eno od temeljnih področij mednarodnega prava, otrokove pravice, ki so hkrati pomembna prednostna naloga slovenske zunanje politike. V knjigi ugledni avtorji, teoretiki in praktiki, vladni in nevladni strokovnjaki predstavljajo svoje delovne in strokovne izkušnje s področja otrokovih pravic, njihovega urejanja, varstva in spremljanja. Zelo cenjene so tudi poslanice posebnih predstavnic in poročevalk generalnega sekretarja OZN, ki še poudarjajo pomen varstva otrok na posebno občutljivih področjih in opozorijo na vidno vlogo Slovenije v dolgoletnem prizadevanju za blaginjo otrok.
    Brošure, publikacije

  • Diplomatsko pravo – izbrane konvencije

    Monografija na enem mestu prinaša vse ključne dokumente diplomatskega prava v slovenskem in angleškem jeziku, kar bralcu omogoča tudi vpogled v slovensko terminologijo. Izbor konvencij spremlja obširna uvodna študija avtorjev dr. Iztoka Simonitija in mag. Irene Jager Agius, ki predstavi razvoj diplomatskega prava in diplomacije, prikaže njeno delovanje ter opozori na nekatere dileme in gibanja.
    Brošure, publikacije

  • Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: prispevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča

    Zbornik je nastal kot poklon bogatemu strokovnemu opusu dr. Ernesta Petriča. Kot ustavni sodnik in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, član in nekdanji predsednik Komisije za mednarodno pravo, dolgoletni diplomat, univerzitetni profesor in nekdanji dekan je prof. dr. Petrič na vsej svoji poklicni poti pomembno prispeval k razvoju mednarodnega prava, utrjevanju vladavine prava v Sloveniji in krepitvi njene podobe na svetovni ravni. Prispevki avtorjev obravnavajo aktualne teme s področij mednarodnih odnosov in diplomacije, varstva človekovih pravic, prava in etike, mednarodnega prava ter spoštovanja raznolikosti in varstva manjšin.
    Zborniki in letopisi

Podzbirka Mednarodni dokumenti

V podzbirki Mednarodni dokumenti izhajajo knjižice manjšega formata z najpomembnejšimi mednarodnopravnimi akti in dokumenti našega časa. Njen glavni namen je omogočiti širšo dostopnost temeljnih mednarodnopravnih dokumentov slovenski diplomaciji ter strokovni in splošni javnosti.

  • Splošna deklaracija človekovih pravic

    Ob 70. obletnici sprejetja je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pripravilo uradni prevod tega temeljnega dokumenta, ki je bil pred tem že na voljo v slovenščini po zaslugi prizadevanj Društva za Združene narode za Slovenijo. Splošna deklaracija človekovih pravic je po grozodejstvih druge svetovne vojne leta 1948 ubesedila pričakovanja in prizadevanja za dostojanstvo vseh, svobodno življenje, življenje brez strahu in pomanjkanja. To je najbolj daljnosežni tovrstni dokument Organizacije združenih narodov, na njem temelji ves mednarodnopravni ustroj človekovih pravic. Človekove pravice so dolgoletno prednostno področje slovenske zunanje politike, s posebnim poudarkom na zaščiti ranljivih skupin, boju proti vsem oblikam diskriminacije in izobraževanju za človekove pravice.
    Brošure, publikacije

  • Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča

    V knjižici sta objavljena redigiran uradni slovenski prevod in izvirno angleško besedilo obeh dokumentov. Ker je bila Slovenija ob sprejetju Ustanovne listine OZN del nekdanje Jugoslavije, je bilo uradno objavljeno besedilo dolga leta dostopno le v srbohrvaškem jeziku. Slovensko besedilo v knjižici so leta 2013 pregledali mednarodnopravni strokovnjaki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, izkušenimi prevajalci in lektorji ter ga prilagodili sodobni terminologiji in rabi.
    Brošure, publikacije

  • Ženevske konvencije in dopolnilni protokoli

    Ženevske konvencije so skupaj s tremi dopolnilnimi protokoli iz let 1977 in 2005 temelj povojne ureditve mednarodnega humanitarnega prava, ki v času oboroženih spopadov omejuje trpljenje ljudi in ščiti človeško dostojanstvo. V središču konvencij je zaščita civilistov, zdravstvenega osebja in humanitarnih delavcev, ki v sovražnostih ne sodelujejo, ter zaščita ranjencev, bolnikov in vojnih ujetnikov, ki v sovražnostih ne morejo več sodelovati. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in Založba Fakultete za družbene vede sta leta 2019 ob 70. obletnici sprejetja ženevskih konvencij v knjižni obliki izdala prvi uradni slovenski prevod teh konvencij in treh dopolnilnih protokolov. Prevod je objavljen v Uradnem listu RS-mednarodne pogodbe, številka 27/2019. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je ob izdaji publikacije uradni slovenski prevod štirih ženevskih konvencij in treh protokolov predalo v hrambo depozitarju, Ministrstvu za zunanje zadeve Švicarske konfederacije. Republika Slovenija je tako enainšestdeseta država s prevodom ženevskih konvencij v svojem jeziku, ki je shranjen pri depozitarju. Gre že za deseto publikacijo v Zbirki mednarodno pravo, s katero želimo v slovenskem prostoru okrepiti zavedanje o pomenu in spoštovanju temeljnih načel in pravil mednarodnega humanitarnega prava.
    Brošure, publikacije

Druge publikacije s področja mednarodnega prava

Sektor za mednarodno pravo

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov

Prešernova cesta 25
1000 Ljubljana

Mednarodne pogodbe

Sklenjene in nasledene mednarodne pogodbe Slovenije najdete v zbirkah Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PISRS).

PISRS

Sorodne teme

Na vrh strani