Obveznost izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice
Država članica glede izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) sprejme bodisi akcijski načrt, s katerem napove potrebne ukrepe za izvršitev sodbe, bodisi akcijsko poročilo, s katerim predstavi sprejete ukrepe, s katerimi je po njenem mnenju sodbo izvršila. Če Odbor ministrov, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh držav članic Sveta Evrope, oceni, da je država posamezno sodbo ESČP izvršila, sprejme o tem končno resolucijo. S tem se sodba ESČP šteje za izvršeno s strani države članice. V nadaljevanju so prikazane aktivnosti Slovenije glede izvrševanja posameznih sodb ESČP, prikazan je seznam sodb, v katerih je ESČP ugotovilo kršitev vsaj ene od konvencijskih pravic ali svoboščin s strani Slovenije in povezave na akcijske načrte, akcijska poročila in končne resolucije Odbora ministrov Sveta Evrope.
Ukrepi za izvrševanje sodb
Ukrepi, ki jih države lahko sprejmejo v ta namen, so:
- plačilo dosojene odškodnine oziroma pravičnega zadoščenja (just satisfaction), kar pomeni povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode ter tudi stroškov postopka,
- individualni ukrepi (kot so ponovna vzpostavitev stika med staršem in otrokom, odprava kršitve),
- sistemski ukrepi (sprejetje oziroma sprememba zakonodaje in podzakonskih predpisov, sprememba sodne prakse, administrativni ukrepi, objava sodb v slovenskem jeziku, Sodnikov informator, praktični ukrepi (kot so ureditev razmer v zaporih, informiranje, izobraževanje).
Sistemsko organizacijski ukrepi Slovenije glede izvrševanja sodb ESČP
Naloga »usmerjanje ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč«, kar se v veliki meri nanaša prav na izvrševanje sodb ESČP je bila dodana Ministrstvu za pravosodje konec leta 2014 z novelo Zakona o državni upravi. S tem je bil v Sloveniji prvič izrecno določen organ, ki lahko spodbuja in usklajuje izvrševanje sodb mednarodnih sodišč.
Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve z namenom pridobitve potrebnih znanj v letih 2015 in 2016 na stažiranje na Oddelek Sveta Evrope za izvrševanje sodb ESČP v Strasbourg napotilo strokovno sodelavko. Prav tako pravni svetovalec na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) pri Svetu Evrope, z Ministrstva za pravosodje, aktivno deluje tudi na področju izvrševanja sodb.
Dne 23. 12. 2015 je Vlada RS sprejela sklep, s katerim je ustanovila Medresorsko delovno skupino za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, priporočila Ministrstvu za pravosodje, da razvije notranjo specializacijo za področje človekovih pravic in izvrševanja sodb ESČP ter Ministrstvu za pravosodje naložila, da v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic pripravi spremembo Zakona o varuhu človekovih pravic na način, da je bilo omogočeno, da ta institucija pridobi Status A po Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice.
Dodatno, Zakon o državnem odvetništvu na novo in podrobneje ureja področje zastopanja RS pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami in sicer v 3. oddelku II. poglavja (20. do 23. člen). Zakon v okviru državnega odvetništva določa delovanje mednarodnega oddelka, za enotnost zastopanja RS pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami pa bo skrbel/a vodja mednarodnega oddelka. Zakon na novo določa tudi, da lahko RS pred mednarodnimi sodišči zastopa samo državljan RS. Na novo je opredeljeno tudi sozastopanje RS pred ESČP, izvrševanje finančnih obveznosti v zvezi s postopki poravnave pred ESČP in sodelovanje v postopkih izvrševanja sodb ESČP.
Pregled pritožb in sodb ESČP proti Sloveniji in stanja glede njihovega izvrševanja
Med leti 1993 in 2023 je bilo proti RS vloženih čez 10.000 pritožb. Sodišče je v tem obdobju odločilo, da jih je bilo velika večina (približno 96 %) nedopustnih oziroma črtanih. Sodišče je do konca leta 2023 proti Sloveniji izdalo sodbe v 379 primerih, kršitev pa je ugotovilo v 348 primerih (od vseh vloženih pritožb v tem obdobju je bilo za pritožnike uspešnih manj kot 4 % pritožb).
Poročilo Evropskega sodišča za človekove pravice
Letno poročilo Evropskega sodišča za človekove pravice za leto 2022 (v angleščini: Annual report European Court of Human Rights 2022).
Glede uspešnosti pritožb je potrebno upoštevati tudi sklenjene poravnave, kjer sodišče ne izda sodbe o kršitvi (podatke vodi Državno odvetništvo RS), hkrati pa tudi, da se pilotne sodbe (na primer v zadevi Kurić in Ališić) nanašajo na večje število pritožb oziroma kršitev.
Iz spodnjega grafa izhaja razmerje med številom prejetih pritožb ter številom sodb ESČP proti RS z ugotovljeno kršitvijo.
Število vloženih pritožb in število sodb ESČP zoper Republiko Slovenijo pred ESČP v posameznem letu (1999 – 2022), vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Statistični podatki o izvrševanju sodb ESČP, razvidni tudi iz letnih poročil Odbora ministrov Sveta Evrope o nadzoru nad izvrševanjem sodb ESČP, kažejo, da je imela Republika Slovenija konec leta 2014 kar 302 neizvršeni sodbi, konec leta 2015 celo 309 neizvršenih sodb, po uvedbi sistemskih ukrepov so se rezultati odražali tudi s tem, da je imela Slovenija konec leta 2016 in 2017 še 49 neizvršenih sodb, ob zaključku leta 2018 je bilo neizvršenih še 13 sodb, od tega 11 dokončnih sodb (Vlada Republike Slovenije je na 175. redni seji dne 5. 4. 2018 sprejela sklep številka 02402-5/2018/3, s katerim se je seznanila s Poročilom o delu Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki opisno in statistično prikazuje sistematičen napredek na področju izvrševanja sodb od njene ustanovitve do konca marca 2018).
Vlada je nadalje sprejela še poročila o delu Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice za leto 2019, leto 2020 ter skupno poročilo za leti 2021 in 2022 ter za leto 2023.
V okviru uspehov za leto 2019, ko je imela Republika Slovenija konec tega leta neizvršenih še 12 dokončnih sodb, je med drugim v letnem poročilu Sveta Evrope omenjen tudi posvet ob obeležitvi 60-letnice ESČP, ki ga je aprila 2019 organiziralo Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Na posvetu so sodelovali najvišji predstavniki slovenskega pravosodja, slovenski sodnik na ESČP, takratna stalna predstavnica Republike Slovenije pri Svetu Evrope ter vabljeni strokovnjaki iz Republike Slovenije in tujine.
Število neizvršenih sodb se je tudi po letu 2019 še najprej manjšalo: konec leta 2020 je bilo neizvršenih 8 dokončnih sodb, konec leta 2021 pa so bile neizvršene le še štiri dokončne sodbe. Upoštevajoč pripad novih sodb je imela Slovenija konec leta 2022 neizvršenih 6 sodb, nominalno pa se je delež izvršenih sodb povečal (98,30 %). Iz poročil Sveta Evrope je razvidno, da Republika Slovenija spada v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb. Slovenija se je v Letnem poročilu za leto 2022 uvrstila na visoko 4. mesto po deležu izvršenih sodb (od preostalih 46 držav članic Sveta Evrope), več o tem: Svet Evrope: Slovenija ponovno med najuspešnejšimi na področju izvrševanja sodb ESČP | GOV.SI
Konec avgusta 2024 ima Republika Slovenija neizvršenih še pet dokončnih sodb ESČP.
Delež izvršenih sodb ESČP
Delež izvršenih sodb ESČP Vir: Svet Evrope
-
Projekt Šilih
ZaključenV okviru Projekta Šilih smo pripravili 15 ukrepov za izboljšanje stanja na področju preprečevanja, ugotavljanja in odpravljanja opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo ter ustreznega in pravočasnega sodnega varstva.