Patentno varstvo v Sloveniji

V Sloveniji se nacionalna prijava za podelitev patenta vloži pri Uradu za intelektualno lastnino. Slovenski prijavitelj jo lahko vloži sam ali prek zastopnika.

Z nacionalno prijavo se lahko v Sloveniji pridobijo tri vrste patentnega varstva:

Patent

Pri patentu je doba veljavnosti dvajset let, če njegov imetnik plačuje pristojbine za vzdrževanje. Pred iztekom devetega leta trajanja patenta mora imetnik uradu predložiti pisno dokazilo, da patentirani izum izpolnjuje vse bistvene pogoje novosti, se pravi, da je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Če dokazila ne predloži pravočasno, veljavnost patenta nepreklicno preneha po desetih letih. Predložiti ga mora tudi, kadar toži tretjo osebo zaradi kršitve pravic iz patenta.

Kot pisno dokazilo lahko služi patent, podeljen za isti izum pri Evropskem patentnem uradu ali, če za isti izum ni bila vložena prijava za evropski patent, pri enem od uradov, ki imajo status mednarodne ustanove za predhodni preizkus po 32. členu Pogodbe o sodelovanju na področju patentov, ali drugem patentnem uradu, s katerim je bila sklenjena ustrezna pogodba. Če imetnik omenjenega dokazila nima, lahko ob plačilu posebne pristojbine od urada zahteva, da ta pri ustrezni ustanovi ali organu pridobi mnenje kot podlago za izdajo ustrezne odločbe.

Patent s skrajšanim trajanjem

Druga možnost je patent s skrajšanim trajanjem, katerega trajanje je omejeno na deset let. S tem patentom ni mogoče zavarovati postopkov in novih rastlinskih sort ali živalskih pasem, vendar pa njegovemu imetniku ni treba predložiti dokazila o novosti, inventivnosti in industrijski uporabljivosti izuma.

Izločena patentna prijava

Posebna možnost je izločena patentna prijava, ki jo bodisi zahteva urad ali pa se prijavitelj zanjo sam odloči, kadar izum, za katerega se zahteva varstvo, ni enoten. Gre torej za primer, ko imamo opravka z več izumi, ki pa med seboj niso tako povezani, da bi pomenili enotno izumiteljsko zamisel. Izločena patentna prijava ohrani datum vložitve prijave, iz katere je izločena, vendar živi naprej svoje lastno življenje in nanjo ne vpliva potek varstva osnovne prijave.

Kaj je patent?

Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv:

• Izum oziroma tehnična rešitev je nova, če ni obsežena s stanjem tehnike, se pravi, da ni bila pred datumom vložitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način.
• Izum je na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike.
• Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom.

Česa ne moremo zavarovati s patentom?

Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, estetske stvaritve, načrti, pravila in postopki za umske dejavnosti, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi in predstavitve informacij se neposredno kot taki ne štejejo za izume in torej ne morejo biti predmet patentnega varstva.

Patent se tudi ne podeli za:

• izum, katerega gospodarsko izkoriščanje je v nasprotju z javnim redom ali moralo (na primer izum, ki bi lahko poškodoval druge osebe ali ogrozil njihova življenja);
• izum kirurškega ali terapevtskega postopka zdravljenja človeškega ali živalskega telesa in diagnostičnega postopka, uporabljenega na človeškem ali živalskem telesu (s tem je omogočeno neovirano zdravljenje ljudi in živali),  razen izuma, ki se nanaša na proizvode, predvsem na snovi ali zmesi, ki se uporabljajo pri katerem od teh postopkov.

Uveljavljanje prednostne pravice

V roku enega leta po vložitvi prijave v katerikoli državi članici Pariške unije (vsebina je v angleškem jeziku) ali Svetovne trgovinske organizacije (vsebina je v angleškem jeziku), angleško World Trade Organisation-WTO, ima prijavitelj možnost vložiti prijave, v katerih se sklicuje na to prvo prijavo. Tako sklicevanje se imenuje "uveljavljanje prednostne pravice" in je zelo pomembno pri izvajanju popolnega vsebinskega preizkusa. Prednostna pravica se lahko uveljavlja tudi na osnovi razstavljanja izuma. Podlaga za priznanje prednostne pravice po 62. členu Zakona o industrijski lastnini so lahko le tiste razstave, ki jih registrira Mednarodni urad za razstave in seznam objavlja na svojem spletišču (vsebina je v angleškem jeziku).

Prijavo za podelitev patenta načeloma vložimo v tistih državah, kjer želimo zavarovati svoje interese ali v katerih pričakujemo, da bo naša konkurenca poskušala izkoriščati naš izum s proizvodnjo ali prodajo novega izdelka.

Postopek za pridobitev varstva v Sloveniji

Postopek za pridobitev patentnega varstva pri uradu poteka v nekaj osnovnih korakih.

Poiščite ustrezne informacije

Preden vložite zahtevo za podelitev patenta, vam svetujemo, da se pozanimate, ali je vaš izum res nov v svetovnem merilu, če se za vaš izum sploh lahko podeli patent, kako poteka postopek podelitve patenta, kdo vam lahko pri prijavi pomaga in podobno.

Podrobno preučite postopek podelitve patenta.

Ugotovitvena odločba

Za uspešno uveljavljanje pravic iz patenta mora imetnik patenta imeti ugotovitveno odločbo.

Najpozneje do izteka devetega leta trajanja patenta mora imetnik uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza zahtevam novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti, ter plačati ustrezno pristojbino za izdajo ugotovitvene odločbe. Na podlagi predloženega dokazila urad izda eno od treh ugotovitvenih odločb.

Kot pisno dokazilo lahko služi patent, podeljen za isti izum pri Evropskem patentnem uradu (vsebina je v angleškem jeziku) ali, če za isti izum ni bila vložena prijava za evropski patent, pri enem od uradov, ki imajo status mednarodne ustanove za predhodni preizkus po 32. členu Pogodbe o sodelovanju na področju patentov (vsebina je v angleškem jeziku), ali drugem patentnem uradu, s katerim je bila sklenjena ustrezna pogodba.

Če imetnik omenjenega dokazila nima, lahko ob plačilu posebne pristojbine od urada zahteva, da ta pri ustrezni ustanovi ali organu pridobi mnenje kot podlago za izdajo ustrezne odločbe.

Če imetnik dokazila ne predloži pravočasno, veljavnost patenta nepreklicno preneha po desetih letih.

Vzdrževanje veljavnosti patenta in spremljanje morebitnih kršitev

Ne pozabite, da je treba za vzdrževanje patenta vsako leto plačevati letne pristojbine, ki zapadejo v plačilo na »obletnico« datuma vložitve prijave. 

V času trajanja patenta morate spremljati morebitne kršitve.

Sporočanje sprememb v zvezi s patentom

Urad vodi registre pravic industrijske lastnine. Če želite svoj patent prenesti na novega imetnika ali ste spremenili ime, naziv firme ali naslov oziroma sedež, je potrebno takšno spremembo vpisati v ustrezen register patentov.

Prav tako se lahko na urad obrnete, če potrebujete potrdilo o patentu iz registra.

Patentno varstvo v tujini

Patentno varstvo je ozemeljsko omejeno in velja samo na območju pristojnosti posamezne ustanove za podeljevanje patentov. Pridobitev patentnega varstva v drugih državah lahko poteka po treh različnih poteh.

Nacionalne prijave pri tujih uradih

Najosnovnejša oblika prijave je nacionalna prijava, ki se vloži pri ustreznem organu države, v kateri želimo varstvo. Prijavitelj, ki ni državljan te države, mora postopek pridobitve patenta obvezno izvesti prek zastopnika, ki je vpisan v register zadevne države.

Pri večini držav je postopek zelo podoben postopku pred našim uradom, le da nekateri uradi pred podelitvijo patenta izvedejo celoten postopek popolnega preizkusa, torej preverijo, če je izum nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv.

Mednarodna prijava

Druga možna pot je vložitev mednarodne prijave v skladu s Pogodbo o sodelovanju na področju patentov (vsebina je v angleškem jeziku), angleško Patent Cooperation Treaty - PCT, ki ima več kot 150 držav članic (vsebina je v angleškem jeziku). Slovenski prijavitelji lahko vložijo prijavo pri slovenskem uradu v angleškem, francoskem, nemškem ali slovenskem jeziku. V primeru, da je prijava vložena v slovenščini, je potrebno v roku enega meseca dostaviti prevod v enega izmed preostalih treh jezikov. Postopek se torej lahko začne pri slovenskem uradu, nadaljuje pa se pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (vsebina je v angleškem jeziku), angleško World Intellectual Property Organisation - WIPO, v Ženevi. Ko je tam končan, mora prijavitelj zahtevati podelitev patenta pri ustreznih organih držav, v katerih želi varstvo. Prijavitelj potrebuje zastopnika samo za postopek pred organi posameznih tujih držav.

Evropska prijava

Tretja možnost za pridobitev patentnega varstva v tujini je evropski patent, ki velja v vseh državah članicah (vsebina je v angleškem jeziku) Evropske patentne konvencije (vsebina je v angleškem jeziku) in v državah, ki imajo z Evropsko patentno organizacijo - EPO (vsebina je v angleškem jeziku) sklenjene posebne sporazume o razširitvi veljavnosti evropskih patentov na te države. Slovenija je od 1. decembra 2002 polnopravna članica EPO. Prijavitelj lahko prijavo za evropski patent vloži pri slovenskem uradu v slovenskem jeziku ali kateremkoli drugem jeziku, vendar mora v predpisanem roku njen prevod v enega od treh uradnih jezikov Evropskega patentnega urada vložiti neposredno pri tem uradu, kjer se postopek tudi nadaljuje. Prijavitelj lahko nastopa sam ali prek evropskega patentnega zastopnika. Med evropske patentne zastopnike je vpisanih tudi že več slovenskih patentnih zastopnikov.

Po podelitvi evropskega patenta mora njegov imetnik pri uradih držav, kjer želi uveljavljati evropski patent, v predpisanem roku predložiti prevod patentnih zahtevkov oziroma prevod podeljenega patenta v jezik te države ter plačati ustrezne pristojbine. Informacije o tem so na voljo v publikaciji Nacionalna zakonodaja v zvezi z Evropsko patentno konvencijo (vsebina je v angleškem jeziku).

Evropski patent z enotnim učinkom

1. junija 2023 je začel veljati nov Enotni patentni sistem. Imetniki evropskega patenta imajo dodatno možnost, da pri evropskem patentu v predpisanem roku registrirajo enotni učinek. Zahtevek za enotni učinek imetniki vložijo pri EPU. Evropski patent z enotnim učinkom velja v 17 državah, kasneje se lahko pridružijo še ostale države članice okrepljenega sodelovanja.

Imetniki evropskega patenta lahko enotni učinek kombinirajo s “klasičnimi” vpisi evropskega patenta v nacionalne registre, vendar hkratno varstvo ni dovoljeno.

Slovenski imetniki evropskega patenta ali tuji imetniki evropskega patenta, ki se ne odločijo za enotni učinek, lahko vpišejo svoj evropski patent v register patentov pri našem uradu in s tem pridobijo varstvo v Sloveniji.