Pogoji za izvajanje povračil EU sredstev v državni proračun

Povračila v državni proračun se izvajajo na podlagi zahtevkov za izplačilo, ki jih pripravijo upravičenci. Upravičenci so osebe javnega in zasebnega prava, ki so za izvajanje določenega projekta pridobile pravico do koriščenja evropskih sredstev. Upravičenec v zahtevek vključi vse dokumente, s katerimi dokazuje nastale stroške. Ministrstvo, ki je upravičencu dodelilo evropska sredstva, izvede kontrolo vseh dokumentov, s čimer se prepriča, da so dokazila ustrezna. Nato izvrši plačilo na račun upravičenca. Sledi povračilo evropskega deleža v državni proračun. To pomeni, da upravičenci sredstva iz državnega proračuna dobijo prej, preden se iz EU povrnejo v državni proračun.

Plačila Evropske komisije

Na podlagi evropskih predpisov, ki urejajo področje koriščenja evropskih sredstev, je Slovenija upravičena do predplačil, ki se določijo v odstotku glede na vrednost Operativnega programa. To je dokument, ki ga podpišeta Slovenija in Evropska komisija. V tem dokumentu se dogovorita, kakšne vsebine (primer: ukrepi za znižanje brezposelnosti, povečanje inovativnosti v podjetjih, izgradnja kolesarskih stez) bo Slovenija izvajala v določenem časovnem obdobju in koliko finančnih sredstev lahko iz posameznega sklada nameni izvajanju posameznih vsebin. Slovenija lahko tako iz prejetih predplačil že izvaja povračila evropskega prispevka Skupnosti v državni proračun.

Slovenija mora sicer Evropski komisiji upravičiti porabo evropskih sredstev, kar velja tudi za prejeta predplačila. To stori tako, da na Evropsko komisijo naslovi zahtevek za plačilo. V zahtevku mora ločeno, za posamezni sklad, prikazati zneske, ki jih je porabila v vzhodni Sloveniji, od zneskov, ki jih je porabila v zahodni Sloveniji. V kolikor Evropska komisija presodi, da je njen zahtevek upravičen, je dolžna Sloveniji v roku dveh mesecev povrniti  90% vrednosti zahtevka za plačilo. Preostalih  10% pa šele, ko zahtevke za plačilo revidira revizijski organ. To vlogo pri nas izvaja Urad za nadzor proračuna.

Računovodenje evropskih sredstev

Evropska sredstva koristimo v okviru tako imenovanih obračunskih let. Obračunsko leto ni enako koledarskemu letu, začne se namreč julija in konča junija naslednje leto. V tem času Slovenija (Ministrstvo za finance) na Evropsko komisijo pošilja zahtevke za plačilo. Ko pa se obračunsko leto konča, je dolžna pripraviti računovodske izkaze. Računovodski izkaz je dokument, v katerem Slovenija Evropski komisiji dokončno potrdi upravičenost izdatkov, ki jih je vključevala v zahtevke za plačilo. V tem času je potrebno preveriti, če je med izvajanjem projektov prišlo do nepravilne porabe evropskih sredstev. Vsa nepravilno porabljena sredstva moramo umakniti iz izkazov. Te pred pošiljanjem na Evropsko komisijo preveri revizijski organ. V kolikor ostanejo vsi izdatki upravičeni, Evropska komisija v enem mesecu po potrditvi izkazov Sloveniji nakaže preostalih 10% sredstev, ki jih je ob vsakem plačilu zadržala. Če pa je prišlo do nepravilne porabe EU sredstev, Komisija Sloveniji nakaže preostalo razliko do 10%.

Evropska sredstva – napovedi plačil

Skladno z evropskimi predpisi moramo Evropski komisiji dvakrat letno sporočiti vrednosti zahtevkov za plačilo, ki jih bo Slovenija poslala v Bruselj. Prvič to storimo konec januarja, drugič pa konec julija. Napoved pripravimo za tekoče in prihodnje leto. Njen namen je, da Evropska komisija na svojih računih zagotovi zadostna sredstva za nemoteno izvajanje plačil, zato je zelo pomembno, da so napovedi čim bolj realne. Pripravlja jih Ministrstvo za finance v sodelovanju s Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pri tem upoštevamo načrtovana letna plačila upravičencem, ta pa se lahko načrtujejo na podlagi sklenjenih pogodb ali izdanih odločitev o podpori, iz katerih je razvidno, kako bo upravičenec porabljal evropska sredstva. V kolikor bi Slovenija za posamezno leto načrtovala premalo sredstev, bi lahko v takšnem primeru Evropska komisija zavrnila zahtevek za plačilo, vendar se to doslej še ni zgodilo.