Z omejevanjem poseganja z gradnjami in omejevanjem dejavnosti na teh območjih zmanjšujemo možnosti za morebitno poslabšanje kakovosti pitne vode, in posredno zagotavljamo zadostno količino vode in njeno zdravstveno ustreznost. Vodovarstvena območja, ki varujejo pitno vodo za prebivalce posameznih občin, zaradi naravnih danosti in značilnosti podzemnih ali površinskih virov pitne vode pogosto segajo izven administrativne meje občine.

Območje zajetja in notranja območja

Območje zajetja je praviloma ograjeni del vodovarstvenega območja neposredno okoli zajetja. Dostop v ta ograjeni del imajo samo pooblaščene osebe, ki izvajajo obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo.

Zajetje je objekt, ki je namenjen neposredno za odvzem vode iz vodnega telesa in je lahko zajeti izvir, drenažno zajetje, črpališče s črpalno vrtino, ali vodnjakom, če gre za zajetje podzemnih voda. Zajetja so lahko tudi na delu tekoče površinske vode (vodotok) ali stoječe vode (naravno ali umetno jezero).

Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju poleg območja zajetja lahko oblikujejo notranja območja in sicer:

• najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom,
• ožje vodovarstveno območje s strožjim vodovarstvenim režimom in
• širše vodovarstveno območje z milejšim vodovarstvenim režimom.

Najožje vodovarstveno območje (VVO I), je območje okoli zajetja. Zaradi naravnih značilnosti tega območja onesnaževala zelo hitro dospejo do zajetja, zato mora biti to območje tako veliko, da se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali.

Na ožjem vodovarstvenem območju (VVO II) mora biti glede na hidrološke razmere in dinamiko vode zagotovljen dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Hkrati mora biti zagotovljen tudi dovolj dolg čas za morebitno ukrepanje v primeru razlitij oziroma izpustov nevarnih snovi.

Širše vodovarstveno območje (VVO III) zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode.

Prikazi in meje vodovarstvenih območij ter seznami zemljiških parcel

Vodovarstvena območja so prikazana na publikacijskih kartah, ki so del uredbe o vodovarstvenih območjih in je objavljen v uradnem listu oziroma je dostopen na svetovnem spletu.

Vodovarstvena območja in njihove meje so v digitalni obliki odstopna na Atlasu voda.

Seznam zemljiških parcel oziroma njihovih delov, ki tvorijo mejo vodovarstvenega območja in seznam zemljiških parcel znotraj meja vodovarstvenega območja je del uredbe o vodovarstvenem območju. V nekaterih primerih je seznam parcel, ki se nahajajo znotraj vodovarstvenega območja, dostopen v obliki seznama, ki je objavljen samo na svetovnem spletu.

Vodovarstveni režim

Vodovarstveni režim je določen v obliki prepovedi, omejitev in zaščitnih ukrepov. Z vodovarstvenim režimom prepovemo ali določimo pogoje in zaščitne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri posegih v prostor, prepovemo ali omejimo opravljanje dejavnosti ter prepovemo ali omejimo prevoz blaga ali ljudi.

Izpostavljamo, da je zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode s patogenimi organizmi je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko. Prav tako je zaradi varovanja pitne vode na najožjih vodovarstvenih območjih omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Označevanje vodovarstvenih območij

Z namenom varovanja vodnega telesa pred nevarnostmi, zlasti pred razlitjem nevarnih snovi, se vodovarstvena območja označijo s prometnim znakom. Pod prometnim znakom je dodana telefonska številka za takojšnje obvestilo o morebitni nesreči. Prav tako se pod prometni znak lahko doda tudi pojasnilo o vrsti notranjega vodovarstvenega območja.

Nadomestila za zmanjšanje dohodka na kmetijskih zemljiščih zaradi zahtev vodovarstvenega režima

Lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki kmetuje na kmetijskih zemljiščih, ki ležijo znotraj najožjih vodovarstvenih območij (VVVO I), pripada nadomestilo za zmanjšanje dohodka zaradi zahtev vodovarstvenega režima.

Nadomestila se izplačajo kot državna pomoč v skladu z evropskimi smernicami o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter kot pomoč de minimis v kmetijskem sektorju.

Seznam aktivnih snovi

Seznam aktivnih snovi je seznam, kjer so navedene vse aktivne snovi, ki jih je povedano uporabljati pri kmetovanju na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I). Seznam se vsako leto preveri na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi rezultatov državnega monitoringa stanja voda, rezultatov monitoringa pitne vode, preveritve vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana v naši državi, preveritve seznama onesnaževal, nevarnih za podzemno in površinsko vodo, podatkov o možnem spiranju aktivnih snovi v podzemno vodo ter podatkov iz ocenjevanja aktivnih snovi na ravni EU. Seznam velja do objave novega seznama, kateri se praviloma objavi v novembru za naslednje leto.

Seznam velja na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I), ki so sprejeti z uredbo o vodovarstvenih območjih, razen na območju Rižane in Jezerskega, kjer je vodovarstveni režim strožji.