Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) določa splošne cilje in posebne tehnične zahteve za omrežje TEN-T. Priloge vsebujejo karte omrežij (ceste, železnice, plovne poti) in sezname jedrnih omrežij, pomorskih in pristanišč na celinskih vodah, letališč in multimodalnih terminalov. Vseevropsko omrežje ima dvoslojno strukturo, ki obsega celovito in jedrno omrežje. 

Cilji politike TEN-T predvidevajo:
-    dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030, strukturirano na devetih multimodalnih koridorjih,
-    dokončanje celovitega omrežja do leta 2050, da se olajša dostopnost do vseh evropskih regij.

IPE promet se osredotoča na čezmejne projekte in projekte, katerih namen je odprava ozkih grl ali premostitev manjkajočih povezav v različnih odsekih osrednjega omrežja in na povezavah s celovitim omrežjem, ter tudi na horizontalne prednostne naloge, kot je razvoj sistemov za upravljanje prometa. Program podpira tudi inovacije v prometnem sistemu, z namenom izboljšanja uporabe infrastrukture, zmanjšanja vplivov prometa na okolje, povečanja energetske učinkovitosti in varnost.

Skupni proračun za IPE promet za obdobje 2014-2020 znaša 24,05 milijard EUR, od tega 22,4 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev. 11,3 milijarde EUR je namenjenih izključno za države prejemnice Kohezijskega sklada med katerimi je tudi Slovenija (t.i. kohezijska ovojnica).  V primerjavi z zadnjim obdobjem financiranja (2007-2013) se je proračun za prometno infrastrukturo znatno povečal, in sicer za približno 18 milijard evrov.

Študije o vseh načinih prevoza so upravičene do 50% sofinanciranja, 20 % znaša sofinanciranje uvajanja sistemov za upravljanje prometa ter uvajanje novih tehnologije in inovacij. Stopnje pomoči za gradbene projekte se razlikujejo, najvišjo raven sofinanciranja imajo pomorski in železniški projekti (do 40%). Projekti, ki se izvajajo v okviru kohezijske ovojnice, so upravičeni do 85% sofinanciranja.