Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki vlaga v socialni in gospodarski razvoj vseh regij in mest EU Slovenija prejme 1599,79 milijona evrov, od tega 422,9 milijona evrov za Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Iz Evropskega socialnega sklada plus, ki podpira delovna mesta ter ustvarja pravično in socialno vključujočo družbo v EU, Slovenija prejme 635,97 milijona evrov, od tega 17,3 milijona evrov za ministrstvo.

Iz Sklada za pravični prehod, ki podpira regije, ki jih je prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel (v Sloveniji sta to premogovniški regiji Zasavje in Savinsko-Šaleška regija), Slovenija prejme 258,72 milijona evrov, od tega je za ministrstvo predvidenih 83,1 milijona evrov.

Slovenija ima na voljo tudi sredstva Kohezijskega sklada, za namene vlaganja v okolje in promet v vrednosti 718,19 milijonov evrov, ministrstvo s temi sredstvi zaradi vsebine, ki ne sodi pod upravljanje ministrstva ne upravlja.

Načrt za okrevanje in odpornost

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program, sestavljen iz reform in naložb, katerih namen je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 v Sloveniji.

Z načrtovanimi ukrepi se bo do leta 2026 podprlo dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega ter digitalnega prehoda. Ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter podpiranje malih in srednjih podjetij bodo posledično spodbili podjetništvo, konkurenčnost, industrializacijo podjetij. Poudarek je tudi na izboljšanju dostopa do splošnega, poklicnega in visokošolskega izobraževanja kot tudi samo izboljšanje kakovosti le-tega.

Iz sklada Mehanizma za okrevanje in odpornost je bilo gospodarstvu na voljo več kot 315 milijonov evrov.

Kohezijska politika 2014–2020 

Kohezijska ovojnica za Slovenijo je za obdobje 2014–2020 znašala 3,3 milijarde evrov sredstev, ministrstvo je v tem času trgu ponudilo več kot 966 milijonov evrov (vključno z obveznim slovenskim prispevkom).

Kohezijska politika EU 2014–2020 je bila namenjena vsem regijam in mestom v EU za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Večji del sredstev je bil usmerjen k manj razvitim evropskim državam in regijam, z namenom, da bi čim prej dohitele ostale ter da bi se posledično zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja.

Slovenija je v obdobju 2014–2020 v največji meri upoštevala uresničevanje Strategije EU 2020 in je bila prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest, to so:

• raziskave in inovacije,
• informacijske in komunikacijske tehnologije,
• povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,
• podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

Finančni inštrumenti

Finančni inštrumenti so ukrepi s katerimi se podjetjem, samostojnim podjetnikom in drugim organizacijam dodelijo finančna sredstva z namenom zagotavljanja hitrejšega in ugodnejšega dostopa do virov financiranja. Izvajajo se v obliki kreditov, garancij, lastniškega kapitala in tako imenovanega lastniškega kapitala, ki jih finančne institucije posredujejo prejemnikom, to je podjetjem. Končnim prejemnikom finančni instrumenti omogočajo tako z vidika kapitala, nižjih obrestnih mer, daljših ročnosti, manjših zahtev po zavarovanjih (ali brez zavarovanj) in daljših moratorijev.

Finančne instrumente v Sloveniji izvajamo dvostopenjsko preko Sklada skladov oziroma SID Banke, kot upravljalca Sklada skladov.