Pokojninska reforma

Razlogi za reformo

Slovenija ima pretočni pokojninski sistem, v katerem delovno aktivni od svojih plač plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S temi prispevki se financirajo pokojnine obstoječih upokojencev.

Zaradi staranja prebivalstva se zmanjšuje razmerje med številom zaposlenih, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in številom upokojencev (oziroma uživalcev pokojnin). Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, saj bo delež starejših od 65 let v naslednjih desetletjih znatno narasel. Danes je starejših vsak peti prebivalec, čez 35 let bo starejši skoraj vsak tretji. 

Delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga namenimo za pokojnine, se zaradi demografskih trendov viša. Če večji delež BDP namenimo za pokojnine, ga je na voljo manj za druge namene. V letu 2021 sta Evropska komisija in Organizacija za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD) napovedali, da bomo namesto današnjih 10,3 odstotka BDP za pokojnine do leta 2050 namenili dobrih 16 odstotkov BDP.

Glavni razlog za pripravo pokojninske reforme je zatorej prilagoditev sistema demografskim trendom, to je staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez Republike Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Cilji reforme

Temeljna cilja reforme sta pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Verjamemo, da bo s svojo stabilnostjo sistem vzbujal tudi zaupanje mlajše generacije, da bodo tudi oni prejemali pokojnine.

Uvajanje sprememb

Spremembe pokojninskega sistema bodo uvedene postopoma in po določenem prehodnem obdobju. Starostne meje, referenčno obdobje in odmerni odstotek se začnejo spreminjati v letu 2028. Nekatere spremembe za najranljivejše bodo začele veljati s 1. januarjem 2026. 

Reforma bo v celoti zaključena leta 2040, ko bodo uveljavljanje vse spremembe.  

Pokojninska doba ostaja 40 let

Ob upoštevanju vseh ključnih dejavnikov – predvsem kasnejšega vstopa na trg dela, še vedno visokega deleža fizično zahtevnih poklicev ter želje, da imajo posamezniki možnost uživanja pokoja – je štirideset let pokojninske dobe ustrezna in pravična meja, ki jo s pokojninsko reformo ohranjamo. Za vzdržnost pokojninskega sistema je pomembno, da nekoliko zvišamo dejansko upokojitveno starost. Daljšanje pokojninske dobe bi lahko bil način, kako to doseči, ni pa edini in tudi ne najboljši način, da dosežemo ta učinek.

Odmerni odstotek zvišujemo na 70 odstotkov

Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev z reformo zvišujemo odmerni odstotek, ki določa, v kolikšnem deležu od pokojninske osnove se odmeri pokojnina. Trenutno odmerni odstotek za oba spola za 40 let pokojninske dobe brez dokupa znaša 63,5 odstotka. Z reformo zvišujemo  odmerni odstotek na 70 odstotkov do leta 2035.

Dodatno višanje odmernega odstotka 

Z reformo širimo možnosti dodatnega višanja odmernega odstotka: 

• Ostajanje v aktivnosti po dopolnjenih 40 leti pokojninske dobe: V 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe se za vsakih 6 mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. Za polnih 41 let pokojninske dobe bo torej od leta 2035 naprej odmerni odstotek znašal 73 odstotkov, za 43 let pa se bo zvišal na 79 odstotkov. To velja tudi za zavarovance, ki so dopolnili 40 let dobe, niso pa še izpolnili starostnega pogoja.

• Skrb za otroka v prvem letu: Tisti od staršev, ki je v večji meri uporabil starševski dopust in ni uveljavljal skrbi za otroka za nižanje starostne meje, lahko uveljavlja višji odmerni odstotek, in sicer 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, za največ za tri otroke, torej do največ 4,8 odstotka.

• Služenje obveznega vojaškega roka: Kdor ne bo uveljavljal obveznega služenja vojaškega roka za nižanje starostne meje, ga lahko uveljavlja za višanje odmernega odstotka: od 5 do 9 mesecev za 0,8 odstotne točke, od 12 do 15 mesecev za 1,6 odstotne točke in nad 15 mesecev služenja obveznega vojaškega roka za 2 odstotni točki. 

Dvig vdovskih in družinskih pokojnin

Prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin sodijo med ranljivejše skupine, ki so bolj izpostavljene tveganju revščine. Da bi izboljšali njihov socialni položaj, se bo v letih 2026 in 2027 postopno zvišala odmera pokojnin – vsako leto za 5 odstotnih točk.

Leta 2027 bo tako odmera za vdovsko pokojnino znašala 80 odstotkov, za družinsko pa 80 odstotkov za enega, 90 odstotkov za dva in 100 odstotkov za tri ali več družinskih članov.

Leta 2023 je bila z novelo ZPIZ-2N tudi uvedena zagotovljena vdovska pokojnina. 

Referenčno obdobje

Za večjo sorazmernost med plačanimi prispevki in višino pokojnine postopno podaljšujemo referenčno obdobje (obdobje za izračun pokojninske osnove) s sedanjih 24 najboljših zaporednih let na 40 let. Pri izračunu se bo odštelo pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna. Spremembe bodo uvedene postopoma od leta 2028 do 2035, vzporedno z daljšanjem referenčnega obdobja in višanjem starostne meje.

V obdobju prejemanja nadomestil po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), na primer nadomestila za brezposelnost, se bo kot osnova za izračun povprečja upoštevala plača, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestil. V času prejemanja starševskega nadomestila in dela s skrajšanim delovnim časom zaradi skrbi za otroka se bo dohodek preračunal na polni delovni čas.

Študentsko delo, ki sicer šteje v pokojninsko dobo, se pri izračunu povprečja oziroma osnove ne bo upoštevalo, saj bi lahko zniževalo osnovo.

Pri zavarovancih, ki imajo več kot 40 let dobe, se upošteva 40 najboljših zaporednih let, kakor je najugodneje za zavarovanca. 

Letni dodatek

Predvideno je, da bo letni dodatek za uživalce pokojnin po novem izplačan v petih razredih. S tem odpravljamo težavo, ki po obstoječi ureditvi obstaja na meji razredov: zaradi evra višje pokojnine upokojenec pade v razred za nižji letni dodatek in na letni ravni je zanj znesek pokojnine in letnega dodatka nižji kot pri nekom, ki ima sicer nižjo pokojnino. Lahko si predstavljamo tudi, da gre za dva razreda, vendar s tremi vmesnimi prehodnimi razredi, ki odpravljajo opisano težavo.

Letni dodatek bo po novem urejen sistemsko v ZPIZ-2 in ne več v vsakoletnem Zakonu o izvrševanju proračunov.

Zimski dodatek

Z reformo se uvaja nova pravica, in sicer zimski dodatek, ki bo predvidoma izplačan že z letošnjo novembrsko pokojnino. Izplačal naj bi se vsem upravičencem v istem znesku. V letu 2025 bo znašal 150 evrov, nato pa se bo zviševal po 20 evrov letno in v letu 2030 dosegel 250 evrov. Po tem letu se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.

Postopen dvig starostne meje za upokojitev in možnosti nižanja starosti

Slovenija ima eno najnižjih upokojitvenih starosti. Trenutno se ženske (starostno) upokojujejo pri 61 letih in 8 mesecih, moški pa pri 62 letih in 9 mesecih. Pred desetimi leti so se ženske povprečno upokojevale pri 58,5 letih, moški pa pri 61 letih. To pomeni, da že zdaj delamo postopoma dlje, predvsem zato, ker se upokojujejo generacije, ki so v povprečju kasneje vstopile na trg dela.

Usklajevanje pokojnin

Po zdajšnji zakonski ureditvi se pokojnine vsako leto uskladijo glede na rast cen življenjskih potrebščin (inflacijo) in glede na rast povprečne plače v državi, pri čemer inflacija prispeva 40 odstotkov, rast plač pa 60 odstotkov k skupnemu odstotku za uskladitev.

S spremembo zakonodaje se razmerje ponderjev postopoma obrača v korist inflacije. Večja vezanost usklajevanja pokojnin na inflacijo bo prispevala k stabilnosti sistema in porazdelitvi bremena med vse generacije. 

Od leta 2026 do 2030 bo formula za redno usklajevanje pokojnin 50 / 50, od leta 2031 do 2040 pa se postopoma, za 3 odstotne točke letno, spremeni tako, da bo 80  odstotkov uskladitve vezano na rast cen življenjskih potrebščin, 20 odstotkov pa na rast plač.

Spremembe na področju invalidskega zavarovanja

Reforma pri odmeri invalidskih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja prinaša ugodnejše vrednotenje prištete dobe, ki bo znašala 2/3 obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67. letom starosti.

Najnižja oz. zagotovljena invalidska pokojnina se zvišuje z 41 odstotkov na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. To pomeni, da se z uveljavitvijo zakona najnižje invalidske pokojnine zvišajo za 22 odstotkov. Ukrep velja za obstoječe invalidske upokojence, vpliva pa tudi na kmete, zavarovane za ožji obseg pravic.

V primeru invalidnosti zaradi poškodbe zunaj dela ali zaradi bolezni se prav tako za 22 odstotkov zviša odmera invalidske pokojnine z 41 odstotkov na 50 odstotkov dejanske pokojninske osnove. To zvišanje se uvede postopoma do leta 2029, z letnimi povečanji za 3 oziroma 2 odstotni točki. Na višino invalidskih pokojnin in nadomestil bo pozitivno vplival tudi višji odmerni odstotek.

Predlog zakona predvideva tudi nekatere administrativne poenostavitve in pospešitev postopka poklicne rehabilitacije, ko je to varno in smiselno za zavarovanca.

Prav tako velja, da je bil v letu 2023 z novelo ZPIZ-2N uveden ugodnejši izračun invalidske pokojnine za invalide, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, saj se osnove za ugotovitev pokojninske osnove preračunajo na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Na področju tako imenovanega drugega stebra zakon uvaja naslednje spremembe:

• Sprememba določb glede izplačila rent: Izračun dosmrtnih rent temelji na precej konservativnem pravilniku, zaradi česar so te rente razmeroma nizke. Širjenje možnosti za tako imenovane pospešene rente in odprava zahteve, da so rente dosmrtne, bo izboljšala privlačnost dodatnega zavarovanja.
• Dopustitev daljše vključitve v dinamični podsklad: Politika življenjskega cikla je doslej zavarovancem nad določeno starostjo prepovedala, da bi imeli sredstva naložena v dinamičnem podskladu. Zavarovanci bodo zdaj imeli možnost, da z izrecno izjavo ostanejo dlje v dinamičnem podskladu, ki je sicer nekoliko bolj tvegan, a v povprečju precej bolj donosen. Ta možnost ne velja za zavarovance v najstarejši starostni skupini, ki morajo biti vključeni v pokojninski sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo.
• Delodajalci morajo v prehodnem obdobju izbrati ponudnika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in z delavci opraviti razgovor o kolektivni shemi. Dogovorijo se lahko, da premijo vplačuje samo delodajalec, samo delavec ali pa vsak del premije. Možen je tudi dogovor, da nihče ne vplačuje ničesar. Prehodno obdobje je krajše za velika (eno leto) in daljše za srednja ter mala podjetja.