Skoči do osrednje vsebine

Projekti in programi

Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
  • Zaključen

    SEMPER

    Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju štirih projektnih partnerjev iz Avstrije, Španije, Nizozemske in Slovenije, ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »SEMPER – Cross-border Semantic Interoperability of power and mandates«.

  • V teku

    Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore

    Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore (do kraja Dolenja vas) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Železniki / Reduction of flood risk for the Selška Sora river sub-basin (up to Dolenja vas) – reduction of flood risks in the potential significant flood risk area of Železniki

  • V teku

    JPCOFUND 2

    JPCOFUND 2 ERA-NET Cofund bo omogočil usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov za raziskave na področju raziskav nevrodegenerativnih bolezni.

  • Zaključen

    Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju

    Cilj predmetne operacije je vzpostaviti Center RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah in tako izboljšati varnost na morju in posodobiti sistem nadzora plovbe na morju. V okviru vzpostavitve navedenega centra bo nameščena nova oprema, ki bo skupaj z organizacijo službe nadzora ladijskega prometa prispevala k znatnemu znižanju verjetnosti nastanka izrednega dogodka vse do 75%. Pojavnost tovrstnih dogodkov se bo z obstoječih 20 let podaljšala na obdobje 80 let.

  • Zaključen

    Visfrim

    VISFRIM - Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih / VISFRIM Gestione del Rischio Idraulico per il bacino del fiume Vipacco ed ulteriori bacini transfrontalieri

  • Zaključen

    Informiranje in ozaveščanje prebivalcev Slovenije o ukrepih ob poplavah ter zgodnje alarmiranje in obveščanje poplavno ogroženih subjektov na območju pomembnega vpliva poplav

    Med naravnimi nesrečami v Sloveniji poplave zaradi svoje silovitosti in pogostosti povzročajo največ materialne škode ter včasih zahtevajo tudi človeška življenja. Obvladovanje nevarnosti poplav obsega različne ukrepe za preprečitev nastanka poplav kot tudi ukrepe za zmanjšanje posledic poplav, med katerimi so zelo pomembni alarmiranje, obveščanje, informiranje in ozaveščanje prebivalcev za izvajanje osebne in vzajemne zaščite.

  • Zaključen

    sAFE

    Namen projekta je razvoj naprav za starejše modele osebnih vozil in ostale kategorije vozil, z namenom razširitve uporabe storitve eCall – vseevropski klic v sili (112) potnikov v vozilu ali samodejno prek aktivacije senzorjev v vozilu, po trčenju.

  • V teku

    Tehnična pomoč za vzpostavitev ID kod za e-mobilnost (IDACS)

    Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.

  • V teku

    Samo1planet - LIFE IP Care4Climate

    Projekt Samo1planet (LIFE IP Care4Climate) ozavešča, izobražuje in usposablja deležnike na šestih področjih z namenom učinkovitejšega izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030. Teh šest področij obsega: trajnostno mobilnost, zeleno javno naročanje, trajnostno gradnjo in učinkovito rabo energije, odgovorno ravnanje s hrano, trajnostno rabo zemljišč ter prehod v nizkoogljično družbo.

  • Zaključen

    Projekt Praktična vaja civilne zaščite, #SIQUAKE2020

    Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, pri čemer so učinki potresa lahko zelo veliki zaradi razmeroma plitvih žarišč potresa, precej visoke ranljivosti zaradi potresno neodpornih stavb in visoke stopnje ogroženosti, ki izhaja iz razmerja med mogočimi posledicami potresa in zmožnostjo države za odziv. Pas večje potresne nevarnosti z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) poteka od severozahoda proti osrednjemu delu Slovenije in jugu ter jugovzhodu države. V tem območju, ki pokriva več kot polovico ozemlja in vključuje okrog 53 - odstotkov prebivalstva Slovenije, bi potres imel lahko velike posledice, zato je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva v primeru potresa.

  • Zaključen

    VISFRIM

    Projekt »Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih« (VISFRIM) je pripomogel k povečanju učinkovitosti upravljanja s poplavno ogroženostjo na čezmejnih porečjih Soče, Vipave ter Lemene v Italiji. Z izboljšanim sodelovanjem med vsemi ustanovami v obravnavanih porečjih na obeh straneh meje in javnostjo je bil namen vzpostaviti zeleno informacijsko strukturo, ki bo dolgoročno prispevala k povečani odpornosti proti poplavam in drugih naravnih nesreč.

  • Zaključen

    Javni razpisi za sofinanciranje programov na področju javnega zdravja 2019 - 2022

    Z javnimi razpisi v več letnih obdobjih sofinanciramo programe v podporo izvajanju Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015– 2025, Skupaj za družbo zdravja.

  • Zaključen

    Nacionalni energetski in podnebni načrt

    Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ang. Integrated National Energy and Climate Plan, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določaa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:
    • razogljičenje (emisije TGP in OVE),
    • energetska učinkovitost,
    • energetska varnost,
    • notranji trg ter
    • raziskave, inovacije in konkurenčnost.

  • Zaključen

    Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021

    Slovenija je v drugi polovici leta 2021 po trinajstih letih drugič predsedovala Svetu EU. Predsedovanje je zasnovala na štirih prednostnih področjih pod sloganom: »Skupaj. Odporna. Evropa.« V sodelovanju z evropskimi institucijami in državami članicami je okrepila odpornost EU na različne krize in pripomogla k okrevanju držav po pandemiji in k digitalni preobrazbi. Izvedla je izboljšanje delovnih razmer, varnosti evropskih državljanov in utrla pot procesu širitve na Zahodni Balkan.

  • Zaključen

    FLAG-ERA

    ERA-NET Cofund FLAG-ERA III na področju človeških možganov in grafena (angleško ERA-NET Cofund FLAG-ERA III – Human Brains Project and Graphene)

  • Zaključen

    GREVISLIN

    Z izvedbo projekta »Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah« (GREVISLIN) želimo razvijati območje med Slovenijo in Italijo na področju upravljanja zelene infrastrukture in okrepiti celostno upravljanje ekosistemov in izvajanje ukrepov, ki omogočajo trajnostni razvoj.

  • Državna rudarska strategija

    Državna rudarska strategija - Gospodarjenje z mineralnimi surovinami je temeljni dokument, s katerim se določajo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje oz. gospodarjenje z mineralnimi surovinami v Republiki Sloveniji, ob upoštevanju posebnosti in razširjenosti posameznih mineralnih surovin v posameznih območjih in potreb trga po njihovem gospodarskem izkoriščanju.

  • V teku

    Program humanega biomonitoringa - HBM 2018-2025

    Namen programa HBM je pridobiti podatke o izpostavljenosti prebivalcev Slovenije izbranim kemikalijam in oceniti tveganje za zdravje. Njegov cilj pa je s temi podatki podpreti nacionalne politike na področjih kemikalij, okolja in zdravja.

  • V teku

    Novogradnja objekta Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični

    Z izvedbo novogradnje objekta bodo zagotovljene ustrezne prostorske kapacitete za izvajanje dejavnosti CZBO, boljša izkoriščenost obstoječe medicinske opreme, boljša izraba kadrovskih virov ter večja racionalizacija dela, s tem pa doseganje višje učinkovitosti dejavnosti celotnega zavoda.

  • V teku

    Novogradnja objekta Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični

    Z izvedbo novogradnje objekta bodo zagotovljene ustrezne prostorske kapacitete za izvajanje dejavnosti Centra za zdravljenje bolezni otrok, boljša izkoriščenost obstoječe medicinske opreme, boljša izraba kadrovskih virov ter večja racionalizacija dela, s tem pa doseganje višje učinkovitosti dejavnosti celotnega zavoda.