Projekti in programi

Projekt Čezmejno usklajeno zmanjševanje poplavne ogroženosti 2.3 - Gradbeni ukrepi na porečjih Drave in Kolpe zajema izvedbo štirih gradbenih ukrepov na Dravi in Kolpi.

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izdelave projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi – Južna obvoznica Slovenj Gradec, katerega investicijska vrednost znaša 0,83 milijonov evrov in bo v višini 0,59 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo za kulturo pripravlja ključni strateški dokument, ki bo opredelil razvoj kulture in umetnosti. Osrednji vodili pri nastajanju novega Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 sta transparentnost in vključenost vseh deležnikov.

Potrebujete lokacijsko informacijo za ogledano zemljišče? Uveljavljate pomoč občine ob rojstvu otroka? Potrebujete dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom? Nekatere najbolj pogoste vloge, za katere so pristojne občine, lahko hitro in enostavno oddate tudi elektronsko!

Nosilka naslova evropska prestolnica kulture v letu 2025 je Nova Gorica, v partnerstvu z Gorico. Prvič v zgodovini sta dve mesti v dveh državah povezani v čezmejno evropsko prestolnico kulture. S slovesnim odprtjem bo zaživela 8. februarja 2025, na slovenski kulturni praznik.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, v letih 2019 in 2020 izvajal projekt Moje delo.Moja pokojnina.

Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju štirih projektnih partnerjev iz Avstrije, Španije, Nizozemske in Slovenije, ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »SEMPER – Cross-border Semantic Interoperability of power and mandates«.

Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore (do kraja Dolenja vas) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Železniki / Reduction of flood risk for the Selška Sora river sub-basin (up to Dolenja vas) – reduction of flood risks in the potential significant flood risk area of Železniki

JPCO-FUND 2 ERA-NET (angleško JPCO-FUND 2)

Cilj predmetne operacije je vzpostaviti Center RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah in tako izboljšati varnost na morju in posodobiti sistem nadzora plovbe na morju. V okviru vzpostavitve navedenega centra bo nameščena nova oprema, ki bo skupaj z organizacijo službe nadzora ladijskega prometa prispevala k znatnemu znižanju verjetnosti nastanka izrednega dogodka vse do 75%. Pojavnost tovrstnih dogodkov se bo z obstoječih 20 let podaljšala na obdobje 80 let.

VISFRIM - Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih / VISFRIM Gestione del Rischio Idraulico per il bacino del fiume Vipacco ed ulteriori bacini transfrontalieri

Med naravnimi nesrečami v Sloveniji poplave zaradi svoje silovitosti in pogostosti povzročajo največ materialne škode ter včasih zahtevajo tudi človeška življenja. Obvladovanje nevarnosti poplav obsega različne ukrepe za preprečitev nastanka poplav kot tudi ukrepe za zmanjšanje posledic poplav, med katerimi so zelo pomembni alarmiranje, obveščanje, informiranje in ozaveščanje prebivalcev za izvajanje osebne in vzajemne zaščite.

Namen projekta je razvoj naprav za starejše modele osebnih vozil in ostale kategorije vozil, z namenom razširitve uporabe storitve eCall – vseevropski klic v sili (112) potnikov v vozilu ali samodejno prek aktivacije senzorjev v vozilu, po trčenju.

Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.

Projekt Samo1planet (LIFE IP Care4Climate) ozavešča, izobražuje in usposablja deležnike na šestih področjih z namenom učinkovitejšega izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030. Teh šest področij obsega: trajnostno mobilnost, zeleno javno naročanje, trajnostno gradnjo in učinkovito rabo energije, odgovorno ravnanje s hrano, trajnostno rabo zemljišč ter prehod v nizkoogljično družbo.

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, pri čemer so učinki potresa lahko zelo veliki zaradi razmeroma plitvih žarišč potresa, precej visoke ranljivosti zaradi potresno neodpornih stavb in visoke stopnje ogroženosti, ki izhaja iz razmerja med mogočimi posledicami potresa in zmožnostjo države za odziv. Pas večje potresne nevarnosti z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) poteka od severozahoda proti osrednjemu delu Slovenije in jugu ter jugovzhodu države. V tem območju, ki pokriva več kot polovico ozemlja in vključuje okrog 53 - odstotkov prebivalstva Slovenije, bi potres imel lahko velike posledice, zato je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva v primeru potresa.

Projekt »Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih« (VISFRIM) je pripomogel k povečanju učinkovitosti upravljanja s poplavno ogroženostjo na čezmejnih porečjih Soče, Vipave ter Lemene v Italiji. Z izboljšanim sodelovanjem med vsemi ustanovami v obravnavanih porečjih na obeh straneh meje in javnostjo je bil namen vzpostaviti zeleno informacijsko strukturo, ki bo dolgoročno prispevala k povečani odpornosti proti poplavam in drugih naravnih nesreč.

Z javnimi razpisi v več letnih obdobjih sofinanciramo programe v podporo izvajanju Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015– 2025, Skupaj za družbo zdravja.

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ang. Integrated National Energy and Climate Plan, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določaa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:
• razogljičenje (emisije TGP in OVE),
• energetska učinkovitost,
• energetska varnost,
• notranji trg ter
• raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Slovenija je v drugi polovici leta 2021 po trinajstih letih drugič predsedovala Svetu EU. Predsedovanje je zasnovala na štirih prednostnih področjih pod sloganom: »Skupaj. Odporna. Evropa.« V sodelovanju z evropskimi institucijami in državami članicami je okrepila odpornost EU na različne krize in pripomogla k okrevanju držav po pandemiji in k digitalni preobrazbi. Izvedla je izboljšanje delovnih razmer, varnosti evropskih državljanov in utrla pot procesu širitve na Zahodni Balkan.