Pričakovanja pacientov

Ob vstopu v sistem zdravstva pacienti pričakujejo spoštljiv in empatičen odnos. Želijo celovito obravnavo človeka z boleznijo, ne samo bolezni ali celo organskega sistema. Pacienti so del zdravstvenega tima, zato morajo gojiti obojestranski partnerski in spoštljiv odnos. V sistem običajno vstopajo s strahom in negotovostjo zaradi svojega zdravstvenega stanja, bojijo se tudi morebitnega škodljivega dogodka zaradi napak. Kljub zavedanju, da vsi ljudje delamo napake, pričakujemo, da bo v državi urejen sistem za njihovo upravljanje in ravnanje, z namenom, da se bodo preprečile smrti in škodljivi dogodki, ki jih je v urejenih sistemih možno preprečiti.

Kaj je varnost pacientov?

Prednostna usmeritev in vrednota v zdravstvu je varnost pacientov. Občutek varnosti je ena največjih potreb pacientov in je osnovna človekova pravica.

Varnost pacientov je stroka v zdravstvu, ki uporablja metode znanosti o varnosti, da se doseže zanesljiv sistem izvajanja zdravstvene dejavnosti z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov zaradi napak in nekaterih kršitev. Upošteva tako retroaktivni pristop (ko se je napaka že zgodila) in proaktivni pristop z ravnanjem s tveganji za preprečevanje napak.

Na ministrstvu stremimo k prenovi obstoječega sistema sporočanja opozorilnih nevarnih dogodkov ter vzpostavitvi nacionalnega in lokalnih sistemov varnosti pacientov. Obstoječi sistem sporočanja ne odraža pravega stanja, saj je kultura varnosti v Sloveniji dokaj nizka, tudi zaradi neustrezne ureditve modela nekrivdne odškodnine.

Kaj je napaka?

Napaka je neuspeh načrtovanih dejanj za dosego cilja. Načrt delovanja je lahko primeren, toda stvari ne gredo po načrtu ali pa gredo, kot je načrtovano, vendar načrt ni primeren za dosego cilja.

Napake so tehnične, kjer gre za pomanjkljivosti aparatur ali potrošnega materiala. Organizacijske napake nastopijo zaradi organizacijskih pogojev, to je pomanjkljivosti v strukturi ali v tem, kako organizacija izvaja svoje delo, torej od procesov dela, v katerega so vključeni zdravstveni delavci in sodelavci. Človeške napake nastanejo zaradi pomanjkljivosti človeških možganov – torej tudi pri  osebju, ki dela v zdravstvu. Lahko gre za storitev ali opustitev nekega dejanja, ki lahko privede do škode za pacientovo zdravje. Človeška napaka je le simptom in ne vzrok škodljivemu dogodku.

V Sloveniji neenotno strokovno in laično poimenovanje pojmov varnosti pacientov vnaša zmedo, zato je nujno poenotenje in ureditev tega področja. Zaradi nerazumevanja znanosti o varnosti so se nekateri  pojmi, kot je na primer zdravniška napaka, usidrali v pravni in zdravstveni stroki, medijih in javnosti.

Kako je urejeno preiskovanje varnostnih incidentov?

V Sloveniji preiskovanje varnostnih incidentov ni sistematično urejeno.

Trenutno obstaja več mehanizmov za merjenje, preverjanje in nadzorovanje kakovosti, kakor so sistem pritožb po Zakonu o pacientovih pravicah, sistem nadzorov na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti  ter postopki akreditacije in certificiranja. Tako se pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti za zagotavljanje zakonitosti, strokovnosti, kakovosti in varnosti dela opravljajo različne vrste nadzora, in sicer notranji nadzor, strokovni nadzor s svetovanjem, upravni nadzor, sistemski nadzor, nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nad izpolnjevanjem pogodb z izvajalci zdravstvene dejavnosti in inšpekcijski nadzor.

Izredni strokovni nadzor se osredotoča samo na posameznika in ne na delovni sistem, v katerem posameznik dela. Nemalokrat pride do obtoževanja, ki je usmerjeno v posameznika in posledično ukrepi doletijo le posameznika. Na ta način se ustvarja kultura strahu in napake se ne sporočajo niti znotraj zdravstvene organizacije, kot tudi ne na trenutno opredeljen nacionalni sistem sporočanja opozorilnih nevarnih dogodkov. Izvaja se defenzivna medicina, skrivanje napak, neupravičeno pripisovanje napak zapletom in izogibanje težjim postopkom. Da bi to preprečili, je potrebna vpeljava pravične kulture, kjer je disciplinsko in kazensko odgovoren samo tisti posameznik, ki zavedno ravna lahkomiselno.  

Z  ustanovitvijo neodvisnega telesa/institucije bomo v prihodnje, po vzoru nekaterih naprednih evropskih držav, sistemsko uredili tudi to področje.

Situacijska analiza kakovosti in varnosti v zdravstvu v Sloveniji

V okviru projekta »Support for improving quality of healthcare and patient safety in Slovenia« za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti pacientov v Sloveniji, je bila narejena tudi situacijska analiza, v kateri so bile prepoznane mnoge vrzeli in ovire na področju kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Za uspešno vzpostavitev sistema varnosti je prepoznana nujna sistemska ureditev področja in sprejem ustreznih pravnih podlag za implementacijo ukrepov.

Rešitve za varnost pacientov na nacionalni in lokalni ravni

V omenjenem projektu so bile prepoznane kratkoročne, srednje in dolgoročne rešitve in predlogi. Upoštevajoč  sedem globalnih strateških ciljev varnosti pacientov:

• brez preprečljive škode;
• visoko zanesljivi sistemi;
• varnost kliničnih procesov;
• sodelovanje pacientov in bližnjih;
• usposabljanje zdravstvenih delavcev;
• nenehen tok informacij;
• sinergija, solidarnost in partnerstvo.

Na Ministrstvu za zdravje bomo na podlagi prepoznanih vrzeli in predlogov rešitev v analizi pristopili k sistematičnemu udejanjanju priporočil in k vzpostavitvi sistema varnosti, v katerem bodo pacienti prepoznani partnerji.

Sistem spremljanja varnostnih zapletov - opozorilnih nevarnih dogodkov

Ministrstvo za zdravje je že leta 2002 vzpostavilo sistem poročanja o najhujših opozorilnih nevarnih dogodkih oziroma varnostnih zapletih.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh morajo obvezno anonimizirano poročati o sedmih vrstah najhujših opozorilnih nevarnih dogodkih:

1. nepričakovana smrt pacienta,
2. večja stalna izguba telesne funkcije pacienta,
3. samomor pacienta v zdravstveni ustanovi,
4. zamenjava novorojenčka,
5. hemolitična transfuzijska reakcija po transfuziji krvi ali krvnih produktov zaradi neskladja glavnih krvnih skupin,
6. kirurški poseg na napačnem pacientu ali napačnem delu telesa,
7. sum kaznivega dejanja.

Ministrstvo za zdravje je za izvajalce pripravilo navodila za sporočanje opozorilnih nevarnih dogodkov, kratek opis procesa in izvedlo izobraževanje za imenovane pooblaščence za varnost v bolnišnicah.

Zaradi obveznosti spremljanja, poročanja in analiziranja varnostnih zapletov in napak ter vzpostavitve mednarodnih akreditacijskih standardov, ki vključujejo obveznost upravljanja tveganj ter spremljanje najhujših opozorilnih nevarnih dogodkov, so bili pri nekaterih izvajalcih zdravstvene dejavnosti vzpostavljeni interni sistemi upravljanja različnih odklonov (sistem upravljanja škodljivih, neželenih, neljubih dogodkov, incidentov, varnostnih zapletov).

Cilji vzpostavitve sistema so bili:

• usmeriti pozornost zdravstvene ustanove, kjer je prišlo do opozorilnega nevarnega dogodka na vzročno-posledično analizo, prepoznavanje strukturnih in procesnih vzrokov ter ustrezno ukrepanje za zmanjševanje posledic pri pacientu in preventivno delovanje,
• izboljšati kakovost in varnost oskrbe pacientov,
• izboljšati znanje o opozorilnih nevarnih dogodkih in boljše preventivno delovanje,
• obdržati zaupanje v zdravstvene ustanove.

Obstoječi sistem sporočanja opozorilnih nevarnih dogodkov ne odraža pravega stanja, saj je kultura varnosti v Sloveniji dokaj nizka, tudi zaradi neustrezne ureditve modela nekrivdne odškodnine.

Na ministrstvu stremimo k prenovi obstoječega sistema sporočanja opozorilnih nevarnih dogodkov ter vzpostavitvi nacionalnega in lokalnih sistemov varnosti pacientov.