1. Uvod

Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se odvija v smeri kurikularne prenove z modernizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja, zakonodajnih sprememb in priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 -2033.

Prvo javno predstavitev mnenj o procesih prenove je 3. aprila 2023 organiziral Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino. Namen je bil opraviti širšo razpravo in pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o strateških vprašanjih vzgoje in izobraževanja ter ugotoviti, kako bodo aktualna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja naslovljena  okviru kurikularne prenove in nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v prihodnjem desetletju.

2. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 - 2033

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023 - 2033 je pripravila predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 in ga predala ministru za vzgojo in izobraževanje dr. Darju Feldi.

Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe. V dokumentu je skupaj opredeljenih 221 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij:

• Prednostno področje 1: Družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja
• Prednostno področje 2: Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika
• Prednostno področje 3: Poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja
• Prednostno področje 4: Profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju
• Prednostno področje 5: Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
• Prednostno področje 6: Vzgojno-izobraževalni sistem

Delovna skupina je v začetku februarja predstavila osnutek predloga nacionalnega programa, čemur je sledilo javno posvetovanje s ključnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja o predlaganih rešitvah. Med 14. marcem in 11. aprilom 2024 je delovna skupina organizirala šest regijskih posvetov za strokovne in vodstvene delavce v vzgoji in izobraževanju, in sicer v Škofji Loki, Novem mestu, Ajdovščini, Pesnici pri Mariboru, Celju in Ljubljani. Poleg regijskih posvetov je delovna skupina izvedla posvetovanja s predstavniki javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, strokovnimi sveti in delovnimi skupinami na področju vzgoje in izobraževanja ter z zaposlenimi na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, 15. marca 2024 pa je v Državnem zboru potekala tudi javna predstavitev mnenj o osnutku predloga.

Skupno je na osnutek predloga nacionalnega programa prejela 486 pripomb, pobud in komentarjev, od tega 470 na spletnem obrazcu in 16 prek elektronske pošte. Prejete pobude je delovna skupina obravnavala na sejah krovne skupine in podskupin.

Bistvene spremembe, ki jih prinaša končni predlog nacionalnega programa glede na osnutek predloga se nanašajo med drugim na področje srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, splošne in poklicne mature, gibalne aktivnosti učencev, dijakov in odraslih, predšolske vzgoje, glasbenega izobraževanja, dijaških domov in vključenosti priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.

Kot temeljno izhodišče vzgojno-izobraževalnega sistema je v nacionalnem programu postavljeno varno in spodbudno učno okolje, saj lahko o drugih ciljih, npr. o učenju in poučevanju, vzgoji, ocenjevanju, o ustvarjalnosti, razmišljamo šele takrat, ko se otroci, učenci, dijaki in odrasli v vzgojno-izobraževalnem zavodu počutijo varne in sprejete ne glede na njihove osebne okoliščine.

Med drugim so predlagani ukrepi, s katerimi bodo pristopi razvoja kakovosti povezani v celovit nacionalni sistem kakovosti vzgoje in izobraževanja, ki temelji na ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s samoevalvacijo vzgojno-izobraževalnih zavodov. Desetletja raziskovanja so pokazala, da so strokovni in vodstveni delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov tisti, ki najpomembneje prispevajo h kakovosti poučevanja ter s tem vplivajo na učenje in dosežke otrok, učencev, dijakov in odraslih. Zato so v nacionalnem programu predlagani tudi ukrepi, s katerimi bi povečali zanimanje za pedagoške poklice ter okrepili ugled in prepoznavnost pomena poklicev v vzgoji in izobraževanju za razvoj družbe, hkrati pa vsem strokovnim in vodstvenim delavcem zagotovili uspešen in učinkovit sistem profesionalnega ter kariernega razvoja, ki se bo bolj približal potrebam in razvojnemu načrtu posameznega zavoda.

Predlagani strateški cilji in ukrepi med drugim napotujejo vzgojno-izobraževalni sistem v naslednje smeri razvoja:

• Vzgojno delovanje vrtcev in šol
• Spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture
• Razvoj digitalne pismenosti
• Krepitev kulturno-umetnostne vzgoje
• Podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov
• Krepitev inkluzivne naravnanosti
• Zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje
• Kakovostno poučevanje in učenje
• Kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci
• Nadgrajen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo
• Boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela
• Vsebinsko bolj usklajeno delo zavodov: prioritetna področja (razvojni načrt, letni delovni načrt), stalno strokovno izpopolnjevanje, podpora zunanjih strokovnjakov, samoevalvacija

V predlogu nacionalnega programa so poudarjena tudi prioritetna področja, ki bi jih bilo treba v prihodnje raziskovalno preučiti s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, npr.: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ustvarjalnost, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi, preverjanje in ocenjevanje znanja, vzgojno delovanje, vstopanje mladih v virtualni svet in vplivi digitalizacije na vzgojno-izobraževalni proces, uresničevanje inkluzivne naravnanosti vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Poleg skupnega povečevanja stabilnih virov financiranja za izobraževalne ustanove od vrtca do konca srednje šole, program predvideva tudi dodatno financiranje vzgojno-izobraževalnih zavodov, za katere se ugotovi, da zaradi posebnih okoliščin, v okviru katerih delujejo (na primer geografska oddaljenost od gospodarskih in kulturnih središč, socialno ekonomska razvitost okoliša, večje število učencev priseljencev in podobno), potrebujejo dodatna finančna sredstva, da se bodo lahko ustrezno odzivali na raznolike potrebe vključenih v zavod.

Delovno skupino je na podlagi javnega poziva decembra 2022 imenoval takratni minister, pristojen za izobraževanje, dr. Igor Papič. V okviru delovne skupine in podskupin je sodelovalo 83 različnih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja. Skupno je bilo 27 sej krovne skupine, 138 sej podskupin in 27 sej koordinacij vodij podskupin. Poleg že navedenih regijskih srečanj in javnih posvetovanj z različnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja po objavi osnutka predloga nacionalnega programa, je Delovna skupina že pred tem organizirala tudi sedem javnih predstavitev mnenj, odzvala pa se je tudi na povabilo Odbora Državnega zbora (DZ) za izobraževanje, znanost in mladino ter sodelovala na javni predstavitvi mnenj v DZ, namenjeni prihodnosti slovenskega izobraževalnega sistema. Članom delovne skupine in podskupin je mandat potekel 30. junija 2024.

3. Prenova programov vzgoje in izobraževanja

V Sloveniji smo v zadnjih treh desetletjih opravili dve večji prenovi osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov ter katalogov znanja. Zadnja večja posodobitev (prenova) ključnih programskih dokumentov - učnih načrtov in katalogov znanja - je potekala med letoma 2007 in 2011. Po opozorilih strokovne javnosti o nujni ponovni prenovi, upoštevanju novosti in mednarodnih trendov na področju vzgoje in izobraževanja, upoštevajoč izzive današnjega splošnega izobraževanja ter ugotovitve in predloge analize učnih načrtov, ki jo je leta 2020 izvedel Zavod RS za šolstvo, je bila aprila 2021 pri Zavodu RS za šolstvo imenovana ekspertna skupina za prenovo učnih načrtov za osnovnošolsko in gimnazijsko izobraževanje.

Zaključena je tudi analiza katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnih in strokovnih srednješolskih programih, ki je osnova za oblikovanje izhodišč za njihovo prenovo.

Leta 2021 smo se z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) zavezali k ponovni prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema. Ta se je začela leta 2022 s sprejetjem izhodišč prenove ključnih programskih dokumentov, trajala pa naj bi do zaključka leta 2025.

4. Novela Zakona o osnovni šoli

Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so v februarju 2024 s 46 glasovi za in 24 glasovi proti sprejeli novelo Zakona o osnovni šoli. Ta prinaša številne novosti na področjih učenja tujih jezikov, nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, izobraževanja na domu, izobraževanja učencev s posebnimi potrebami in izobraževanja učencev, katerih materni jezik ni slovenščina.

Novela zakona je odziv na stalne potrebe po posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Stremi k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja in k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja.

Obvezni prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole

Uvedba obveznega učenja prvega tujega jezika v prvem razredu predstavlja umestitev že sedaj široko podprte prakse učenja prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v obvezni program. Rešitev prispeva k zagotavljanju enakih možnosti učencev za učenje tujih jezikov in razvijanju raznojezičnosti, kar podpirajo strokovni delavci šol, ravnatelji in starši.

Na podlagi izvedbe poskusa »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli«, ki se je izvajal od leta 2018 dalje, je bila v praksi preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvi razred. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.

Prenovljeni koncept razširjenega programa

Novela zakona o osnovni šoli vsebuje tudi prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Spremembe opredeljujejo, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno. V praksi to med drugim pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bodo ocenjevali. Šola bo lahko program izvajala pred, med in po pouku. Poudariti je potrebno, da je šola učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka). V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti.

Prenovljeni koncept razširjenega programa ima osnovo v analizah, predlogih in rešitvah doseganja ciljev in načel vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli ter na uspešno izvedenem poskusu. Usmerjen je v razvoj otrokove osebnosti, nadarjenosti, kognitivnih in telesnih sposobnosti, z namenom, da ga pripravlja za odgovorno življenje v družbi in spodbuja k samostojnosti.

Razširjeni program temelji na programskih dokumentih, ki jih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Izobraževanje na domu

Zakon o osnovni šoli predpisuje dolžnost staršev, da svojemu otroku zagotovijo izpolnjevanje devetletne osnovnošolske obveznosti, pri čemer se lahko otrok izobražuje v javni, zasebni osnovni šoli ali na domu.

Starši bodo morali napovedati izobraževanje na domu za prihodnje šolsko leto do 16. avgusta in ne do 31. avgusta.

Novela definira dolžnosti šole do učencev, ki se izobražujejo na domu. Šola bo dolžna ob začetku šolskega leta staršem predstaviti cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v višji razred, prav tako bo šola dolžna starše obveščati o rokih in načinih izvedbe ocenjevanja znanja ter izvesti ocenjevanje v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar. Nadalje bodo imeli učenci možnost, da si učbenike izposodijo iz učbeniškega sklada, v šoli bodo lahko opravljali teoretični in praktični del kolesarskega izpita. Šola pa bo starše tudi dolžna obvestiti o terminih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Učenec, ki se izobražuje na domu, mora pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne osnovne šole, zato novela uvaja ocenjevanje znanja iz vseh predmetov posameznega razreda. Temu ustrezno bo prilagojen tudi Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, ki bo omogočal daljše časovno obdobje za opravljanje izpitov, kot je to določeno sedaj.

Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom (in s tem vključitev učenca v izobraževanje na šoli). Novost je tudi ta, da se bodo tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, pravice izobraževanja na domu omejile in se bodo dolžni izobraževati pri pouku v šoli.

Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

Na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami novela zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Sprememba zakona omogoča tudi pravno podlago za uporabo jezika gluho slepih ter slovenskega znakovnega jezika.

Izobraževanje učencev, katerih materni jezik ni slovenščina

Novela zakona uvaja spremembe za učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Šole bodo imele več možnosti za prilagajanje potrebam in znanju posameznega učenca. Učencem bo omogočeno tako učenje slovenščine kot tudi stalen stik s slovensko govorečimi vrstniki, kar predstavlja pomemben element za uspešno jezikovno in družbeno integracijo. Postopno vključevanje teh učencev se bo izvajalo na podlagi strokovnih smernic, ki jih sprejme Strokovni svet za splošno izobraževanje.

Nacionalno preverjanje znanja

Ključno spremembo na področju nacionalnega preverjanja znanja predstavlja uvedba obveznega nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce. Pomembno je poudariti, da se bo v tem šolskem letu, ko se nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu izvaja na podlagi odločitve posamezne šole, preverjanje izvajalo v več kot polovici osnovnih šol.

V tretjem razredu se s preverjanjem znanja spremlja predvsem uspešnost razvoja bralne in matematične pismenosti učencev, kar je še kako aktualno in potrebno tudi z vidika sprotnih in nedavnih rezultatov raziskav bralne pismenosti učencev v Sloveniji.

Zakon ponuja tudi možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.