JPI Climate je pobuda evropskih držav članic in pridruženih članic, vzpostavljena z namenom usklajevanja nacionalnih programov s področja podnebnih raziskav ter namenom financiranja novih nadnacionalnih raziskovalnih dejavnosti na tem področju. Le s transnacionalno koordinacijo je namreč možno preseči razdrobljenost raziskav in bolje uporabiti javna sredstva za raziskave, inovacije in razvoj.

MLA pobuda je pobuda Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.

Ljubljansko-haaška konvencija je bila sprejeta na Diplomatski konferenci v Ljubljani, 26. maja 2023 in predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev. S sprejetjem konvencije je bila izkoriščena zgodovinska priložnost za krepitev mednarodnega pravnega sodelovanja. Pričakovati je, da bo bistveno zmanjšala nekaznovanost storilcev kaznivih dejanj. Na podpisni konferenci 14. in 15. februarja 2024 v Haagu je konvencijo podpisalo več kot 30 držav iz celega sveta. Ljubljansko-haaška konvencija je odprta za podpis vsem državam do 14. februarja 2025.

Raziskovalni projekti "Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji".

Pobuda JPI JPND si je za cilj postavila reševanje velikega družbenega izziva nevrodegenerativnih bolezni, s posebnim poudarkom na Alzheimerjevi bolezni. To bomo dosegli z vzpostavitvijo skupnega Strateškega raziskovalnega načrta (SRA) za usmerjanje raziskovalne dejavnosti in preko naložb na področjih temeljnih in kliničnih raziskav ter zdravstvene nege v prihodnjem desetletju.

Projekt MASPREM se izvaja od leta 2011. Projekt je naročilo in financiralo Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje (URSZR), izvajalec projekta pa je Geološki zavod Slovenije.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še čim.

Interoperabilnostni okvir predstavlja krovni nabor politik, standardov in smernic, ki opisujejo način, za katerega so se sodelujoče organizacije dogovorile, da ga bodo uporabljale za medsebojno elektronsko poslovanje. Z uporabo izdelkov NIO se zmanjšajo upravni stroški, pospešijo ljudem prijazni postopki in ohrani visoka raven varnosti storitev.

Ker Slovenija in Hrvaška v številnih poskusih nista uspeli razrešiti spora glede meje na kopnem in morju, sta ob pomoči Evropske komisije 4. novembra 2009 podpisali arbitražni sporazum. Na podlagi omenjenega sporazuma je bilo ustanovljeno arbitražno sodišče. 29. junija 2017 je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in s tem določilo morsko in kopensko mejo med državama.

Rešitve projekta eZdravja so namenjene vsem udeležencem v zdravstvu: državljanom in pacientom za zagotovitev pravih informacij in e-storitev v njim prilagojeni obliki, zdravstvenim delavcem za dostop do elektronskega zdravstvenega kartona pacienta, oblikovanega skozi čas in na več ravneh zdravstvenega sistema, ki bo omogočil učinkovitejši vpogled v zdravstveno stanje posameznika in bolj učinkovito izvajanje zdravstvenih storitev, upravljalcem za zagotovitev organizacijskih in poslovnih informacij ter v podporo strateškim odločitvam, kreiranju zdravstvene politike in ustreznih preventivnih in korektivnih ukrepov.

K zagotavljanju cilja po dobri mobilnosti je država pristopila z vzpostavitvijo projekta »Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP)«, v okviru katerega so zagotovljene osnove za poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovne dostopnosti storitev javnega potniškega prometa. Ministrstvo za infrastrukturo aktivnosti na projektu izvaja od leta 2007, ko so se pripravila prva izhodišča za projekt in izdelava strokovnih podlag. V nadaljevanju razvoja projekta pa so bile izdelane strokovne podlage, v okviru katerih so se opredelili sistemi za ureditev Integriranega javnega potniškega prometa. Skupna višina sredstev, ki je bila potrebna za zagon projekta (študije in vzpostavitev sistema) je znašala 6,2 mio EUR. Za nadgradnje projekta oziroma uvajanje novih produktov pa se dodatna sredstva zagotavljajo sproti.

Namen projekta je vzpostavitev sodobne geoinformacijske infrastrukture v Sloveniji kot ene od osnov za trajnostni razvoj države. Podlaga zanj je Strategija osnovnega geodetskega sistema, ki jo je na svoji 73. redni seji dne 6. maja 2004 sprejela Vlada Republike Slovenije.

Namen Akcijskega programa za invalide je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva.

Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.

Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

Trgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja.

Vlaganja v železniško omrežje so bila veliko let zelo okrnjena, nato pa se je po letu 2010 s pomočjo evropskih sredstev pričelo s pospešeno obnovo.

Informacije o investicijah na področju glavnih in regionalnih cest ter kolesarskega omrežja.

Namen projekta je izboljšanje prometnih in transportnih razmer preko implementacije mednarodno usklajenih ITS na koridorskem cestnem omrežju.

Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času.