Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v jesenskih mesecih pripravljamo niz dogodkov, povezanih s predstavitvijo, delom, uspehi in promocijo slovenske znanosti in raziskovanja, ki so združena pod dežnik Mesec znanosti. S prikazanimi vsebinami opozarjamo na pomen raziskovanja ter na njegove učinke za celotno družbo, hkrati pa naslavljamo deležnike, da predstavijo svoja dognanja in uspehe na raziskovalno-razvojnem področju.

Seznam nacionalnih kontaktnih oseb za posamezno konfiguracijo Obzorja 2020.

Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

Dogovor za razvoj regij - DRR je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

V okviru projekta so potekale aktivnosti za vzpostavitev novega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu. Pilotni projekt oziroma pilotno preverjanje sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu se je začelo leta 2020.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

V okviru izvajanja ukrepov regionalne politike se posebej osredotočamo na območja, na katerih je potrebno posebno ukrepanje države s pomočjo različnih finančnih spodbud, saj se zaradi različnih razlogov soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi. V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije območij, ki potrebujejo pomoč države.

Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10-kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Preverjanje vrednosti teh meril se izvaja na vsaki 2 leti (zadnje preverjanje je bilo opravljeno leta 2022).

Finančne spodbude za hitrejši razvoj so predvidene tudi za območja, na katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, in naselja, v katerih živi romska skupnost.

Dodatni začasni ukrepi razvojne podpore pa so možni za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo. Trenutno takšnih območij ni.

Spodaj so predstavljeni tisti programi, ki so trenutno aktualni.

Napovedi so ena od strokovnih podlag za pripravo proračuna in vodenje ekonomske politike. Na voljo so za tekoče leto in dve prihajajoči leti.

Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov pa tudi izbranim temam s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja.

Način našega dela spreminjamo in nadgrajujemo, kar je vidno tudi pri publikacijah. Nekaj jih je z leti dobilo drugačno podobo, izhajati so začele nove, nekatere pod spremenjenim naslovom ali s prenovljenim pristopom.

Poročilo o razvoju je dokument, s katerim spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije.

Kratke analize so tematske avtorske objave. Obravnavajo aktualne vsebine, ki zaslužijo večjo pozornost in zanimajo širšo javnost.

Delovni zvezki so plod raziskovanja strokovnjakov UMAR in sodelovanja z zunanjimi avtorji, povezanimi z našim delom. Tu objavljamo prispevke, ki z različnih vidikov metodološko, empirično in teoretično obravnavajo razvojna vprašanja.

Najmanj enkrat tedensko prikažemo zanimive in aktualne podatke, ki jih objavijo domače institucije (Statistični urad RS, Banka Slovenije).

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo - MGRT smo pristojni za financiranje raziskovalnih projektov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa - CRP, ki imajo namen zagotavljati strokovne podlage za odločanje pri pripravi, spremljanju in izvajanju regionalne politike.

Ciljni raziskovalni program je bil kot nov sistem medresorskega povezovanja pri načrtovanju in izvajanju mrežnih raziskovalno-razvojnih projektov na posameznih področjih javnega interesa oblikovan v letu 2001.

Splošni cilj projekta je preučiti trg tovornega prometa za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) na območju Sredozemskega koridorja (Barcelona-Ljubljana), z namenom omogočiti hitro uvajanje zemeljskega plina kot alternativnega čistega goriva. Poleg tega projekt preučuje polnjenje plovil z LNG v pristanišču v Barceloni.