Pilotni projekt je bil osredotočen na razvoj in vzpostavitev inovativnega logističnega koridorja za prevoz hlajenih svežih živilskih proizvodov iz Izraela v srednjo Evropo, katerega cilj je bil premik tovora s cest na železnico, da bi se skrajšal dobavni časa hlajenih izdelkov in zmanjšali stroški kopenskega prevoza.

Indija je naraščajoča raziskovalna država v smislu naložb v znanost in tehnologijo, tudi na podorčju družbenih in humanističnih ved, ki morajo biti v središču celostnega pristopa za reševanje najnujnejših vprašanj naše družbe na trajnosten in celosten način. Splošni cilj CSA projekta EqUIP je razviti prave pogoje za okrepljeno sodelovanje med Evropo in Indijo na področju družbenih in humanističnih znanostih na ravni tako financerskih organizacij kot raziskovalcev.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 3. 2021 odobrila sofinanciranje projekta nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča iz evropskih sredstev. Projekt katerega celotna vrednost je znašala več kot 113 milijonov evrov in je bil v višini 40 milijon evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

Urad za meroslovje koordinira sodelovanje Slovenije v evropskem meroslovnem programu za inovacije in raziskove EMPIR. Koordinator v Sloveniji je dr. Rado Lapuh.

Obzorje 2020 (Horizon 2020) je okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije, ki bo aktiven v obdobju 2014-2020. Je najpomembnejši finančni instrument izvajanja strategije Unije inovacij, ter Strategije Evropa 2020, s ciljem dvigniti konkurenčnost Evropske unije v obdobju do leta 2020. Program se je začel izvajati 1.1.2014 in se bo izvajal do 31.12.2020. Finančna sredstva programa bodo namenjena raziskovanju in inovacijam, s ciljem ustvarjati gospodarsko rast in zagotoviti nova delovna mesta v Evropi. Skupna vrednost finančnih sredstev, ki bodo namenjena tem aktivnostim, je preko 80 milijard EUR.

V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Evropska komisija je 4. julija 2016 odobrila sofinanciranje v višini 63,5 milijonov evrov kohezijskih sredstev za velik projekt gradnje avtocestnega odseka Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Celotna vrednost projekta je znašala dobrih 176,7 milijonov evrov.

V programskem obdobju 2014 – 2020 s kombinacijo različnih virov financiranja skozi instrument Izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - CLLD omogočamo izvedbo celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Lokalnemu prebivalstvu omogočamo, da določi prednostne naloge in razvojne cilje ter odloča o lokalnem razvoju, kar vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja prometa.

Obzorje 2020 (ang. Horizon 2020) je največji program EU za raziskave in inovacije.

Pravosodni sistem ima kot izjemno pomemben strateški in nacionalni dejavnik pomembno vlogo v razvoju Slovenije in Evropske Unije le, če je učinkovit in če obstaja zaupanje v pravosodje. Delujoče, neodvisno, učinkovito in pravično pravosodje, ki mu državljani zaupajo, je eden od bistvenih dejavnikov in porokov družbenega razvoja ter temeljni gradnik pravne države.

Cilj ukrepa je izboljšati pomorsko in kopensko dostopnost pristanišč v Trstu in Kopru, ki se nahajata na Baltskem in Sredozemskem koridorju vseevropskega jedrnega omrežja.

Projekti SESAR (ang. Single European Sky Air traffic mangament Research) zajemajo skupne projekte, ki bodo pripomogli k uspešnemu izvajanju osrednjega evropskega načrta za upravljanja zračnega prometa in so namenjeni posodobitvi sistema, povečanju varnosti in povezavo raziskovalnega in razvojnega projekta SESAR z njegovo uvedbo. Projekt SESAR koordinira s tem namenom ustanovljeno skupno podjetje SESAR.

Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.

Republika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.

Projekt Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav je bil kot vnaprej opredeljen projekt leta 2011 vključen v prilogo B Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP v obdobju 2009 - 2014 med Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo.

Projekt so izvajali: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter projektnimi partnerji Norveško geodetsko upravo in Geodetsko upravo Islandije.

Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.

JPI Climate je pobuda evropskih držav članic in pridruženih članic, vzpostavljena z namenom usklajevanja nacionalnih programov s področja podnebnih raziskav ter namenom financiranja novih nadnacionalnih raziskovalnih dejavnosti na tem področju. Le s transnacionalno koordinacijo je namreč možno preseči razdrobljenost raziskav in bolje uporabiti javna sredstva za raziskave, inovacije in razvoj.

MLA pobuda je pobuda Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.

Ljubljansko-haaška konvencija je bila sprejeta na Diplomatski konferenci v Ljubljani, 26. maja 2023 in predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev. S sprejetjem konvencije je bila izkoriščena zgodovinska priložnost za krepitev mednarodnega pravnega sodelovanja. Pričakovati je, da bo bistveno zmanjšala nekaznovanost storilcev kaznivih dejanj. Na podpisni konferenci 14. in 15. februarja 2024 v Haagu je konvencijo podpisalo več kot 30 držav iz celega sveta. Ljubljansko-haaška konvencija je odprta za podpis vsem državam do 14. februarja 2025.

Raziskovalni projekti "Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji".