Cilj EU je vzpostavitev mednarodnih železniških koridorjev za evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet, po katerem bodo lahko tovorni vlaki vozili pod dobrimi pogoji in bi z lahkoto prehajali z enega nacionalnega omrežja na drugo.

Cilj evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ, ang. EEIG) je čim boljše in čim bolj enostavno čezmejno sodelovanja pri izvajanju projektov, ki bodo izboljšali konkurenčnost evropskega železniškega sektorja. V EGIZ sodelujejo tudi slovenska podjetja in organizacije.

Tehnična pomoč v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za aktivnosti Slovenije na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T.

Občine so središče razvoja Slovenije. S spodbujanjem lokalnih razvojnih programov dolgoročno pomagamo k enakomernemu razvoju urbanih središč in podeželja po vsej državi. S sredstvi državnega proračuna in različnih evropskih skladov so bili v Sloveniji sofinancirani številni projekti in programi. Na zemljevidu so zbrani projekti, ki jih je vlada v tem mandatu potrdila, načrtovala, začela izvajati ali jih dokončala na občinski, medobčinski in nacionalni ravni, s prikazanim datumom izvedbe in celotno vrednostjo projekta.

eZakonodaja je koncept enotnega digitalnega okolja, ki združuje različne projekte, usmerjene v celovito in sistematično digitalno transformacijo postopka načrtovanja, priprave, sprejemanja, objavljanja in vrednotenja zakonodaje v Republiki Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije se zaveda resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju, zato s ključnimi deležniki pripravlja omilitvene in ciljno usmerjene ukrepe na področju energetske in prehranske draginje.

V Državnem zboru Republike Slovenije je bil 22. junija 2022 sprejet Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J). Po izvedenem zakonodajnem referendumu pa je zakon začel veljati 28. decembra 2022.

Cilj novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija je zagotoviti popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove ter zaščititi njeno novinarsko avtonomijo in uredniško neodvisnost. Tako bi lahko javni RTV nemoteno opravljal svoje osnovno poslanstvo: zagotavljanje kakovostnih informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin.

Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in ustreznega financiranja je ena izmed prioritet te vlade. Demografske spremembe namreč niso vprašanje prihodnosti, ampak nas že prehitevajo. V Sloveniji moramo zagotavljati izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki ljudem čim dlje omogoča samostojno in varno ter kakovostno življenje doma.

Načrt za okrevanje in odpornost naslavlja več izzivov, s katerimi se soočajo proizvajalci in odjemalci energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. V okviru tega podpiramo naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu ter izmenjavo med proizvajalci energije iz obnovljivih virov in industrijskimi odjemalci, kot tudi razvoj inovativnih rešitev za energetsko učinkovitost.

Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (v nadaljevanju: ReNPIO22–30) je na podlagi 43. člena Zakona o izobraževanju odraslih sprejel Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade RS in tako določil javni interes v izobraževanju odraslih.

Predstavitev stanja in ključnih izzivov na področju plačnega sistema v javnem sektorju in dogovori o nadaljnjih aktivnostih in dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi nesorazmerij.

Zadnji noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic sta bili sprejeti septembra 2022. Ob njuni pripravi smo napovedali, da želimo nadaljevati razpravo o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje in v odprtem dialogu poiskati širše soglasje o možnih prihodnjih rešitvah na tem področju. Hkrati smo napovedali vzpostavitev medresorske delovne skupine za pripravo nacionalne strategije intelektualne lastnine. Naš cilj je, da se doseže čimbolj enoten pogled na urejanje avtorske in sorodnih pravic.

Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so se za oblikovanje evropskega stebra socialnih pravic (ESSP) odločile kot odziv na posledice gospodarske in finančne krize (2008–2013), ki so negativno vplivale na kakovost življenja prebivalcev po vsej EU.

Analize, študije in druga strokovna gradiva, ki so rezultat financiranja raziskovalnih projektov v okviru javnih razpisov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v javno razpravo objavljamo osnutek Slovenske vesoljske strategije 2030.

Vlada se zaveda vseh izzivov, s katerimi se sooča slovenski zdravstveni sistem. Urejanje področja zdravstva naslavljamo prioritetno, zato v sodelovanju s ključnimi deležniki in socialnimi partnerji pripravljamo rešitve, ki bodo omogočile učinkovito široko dostopno javno zdravstvo za vsakogar.

Platforma znanja je pobuda Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, s katero želimo vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah, kot tudi za sodelovanje, sooblikovanje in izmenjavo mnenj na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev orodja za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

V letu 2022 se je na Ministrstvu za zdravje zaključil SRSS projekt »Podpora izboljšanju kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov v Sloveniji« (angleško Support for improving quality of healthcare and patient safety in Slovenia)