Na naravi temelječe rešitve so tiste rešitve, ki hkrati prinašajo družbene, okoljske in ekonomske koristi. Na strokovnem posvetu je bil predstavljen aktualen koncept vključevanja na naravi temelječih rešitev v projekte za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti, prav tako pa so bili prikazani različni primeri že izvedenih tovrstnih projektov v Sloveniji. Pri tem so bili  izpostavljeni predvsem projekti za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki vključujejo ukrepe, kot so razširitve vodnega prostora, vzpostavitev obrežnih pasov z značilno obrežno zarastjo, vzpostavitev prehodov za ribe in sediment preko prečnih objektov, ter ukrepi, ki izboljšujejo pestrost brežin in dna vodotokov.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je uvodoma povedal: »Zelo sem zadovoljen z delom, ki smo ga opravili v letošnjem letu. Izredni ukrepi so zaključeni, več kot 800 kilometrov vodotokov je urejenih tako, da so ponovno pretočni. To je bil izreden napor, ki smo ga opravili v sodelovanju z občinami. Sledi obnova in v okviru te temeljit strokoven premislek za pripravo trajnih rešitev, ki bodo v času podnebnih sprememb in vremenskih ekstremov prispevale k zmanjšanju poplavne ogroženosti. K temu prispeva tudi današnji posvet.« Minister je ponovno poudaril, da moramo do vode imeti spoštljiv odnos in ji vrniti njen prostor. To vključuje tudi tako imenovane na naravi temelječe rešitve (angleško NBS ali Nature-based Solutions), povsod, kjer je to možno in smiselno. »Delali bomo interdisciplinarno, z vključevanjem najrazličnejših strokovnjakov in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kmeti in drugimi zainteresiranimi javnostmi.«

Direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode mag. Neža Kodre je izpostavila: »Za nami je izjemno intenzivno obdobje izvajanja izrednih ukrepov po poplavah, kjer je bilo treba ukrepati hitro. Sedaj, v času sanacij, pa imamo čas za strateški razmislek o tem, kako ravnati in na kakšen način zasnovati dolgoročne ukrepe in to je tudi najpomembnejši cilj tega posveta. Razumemo, da so stališča glede urejanja voda različna, zato odpiramo dialog, saj želimo slišati vsa ta stališča ter poiskati sinergije in narediti korak naprej.« Povedala je, da je Direkcija Republike Slovenije za vode lani izdelala smernice Vključevanje načela NBS v projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki predstavljajo izhodišče za pripravo konkretnih projektov. Navedene smernice direkcija sicer že zdaj upošteva v okviru investicij za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki so trenutno v pripravi.

Govorci so na posvetu večkrat poudarili, da voda potrebuje svoj prostor, ki ga je ob rekah treba ohraniti oziroma kjer je možno prostor, ki je bil vodi v preteklosti odvzet, tudi vrniti, saj je prav ta prostor ključnega pomena za udejanjanje celovitih, na naravi temelječih rešitev. Poleg tega so izpostavili tudi, da je treba pri načrtovanju ukrepov upoštevati moč vodnega toka ter da je treba vodnogospodarske ukrepe načrtovati tako, da bodo hkrati odporni na podnebne spremembe in nove poplave, ki so naraven, ponavljajoč se proces v prostoru.    

Namen posveta je bil predvsem izmenjava znanj in izkušenj iz področja urejanja voda ter izboljšanje medsebojnega razumevanja med strokovnjaki z različnih področij, kar bo v okviru priprave poplavne obnove prispevalo h konstruktivnejšemu oblikovanju ciljnih rešitev.

Posvet je bil interdisciplinarno naravnan, saj se ga je udeležilo prek 160 udeležencev z različnih področij. Udeleženci so v razpravi izrazili tudi svoje ideje in dali predloge za nadgradnjo dosedanjih praks in izkušenj s področja urejanja voda. Na posvetu je bila organizirana tudi panelna razprava s ciljnimi strokovnjaki s področja upravljanja voda, ki so razpravljali o ključnih izzivih in nadaljnjih korakih, ki bodo omogočili prenos znanj in izkušenj v prakso na način, da bomo imeli od tovrstnih rešitev optimalne koristi vsi – tako ljudje kot narava, ki pomembno vpliva na kakovost našega bivalnega okolja.