Zakaj Komisija za enake možnosti na področju znanosti

Že tretje desetletje potekajo v državah članicah EU prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila vsakršna diskriminacija. V zadnjih letih se je še posebej povečevalo zanimanje za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo premajhno udeležbo na višjih stopnjah akademskih karier in pri odločanju.

Čeprav sta v Sloveniji spola ob diplomi in doktoratu številčno približno izenačena, se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure bistveno zmanjša. Žal takšen škarjasti diagram ne velja le za Slovenijo, ampak za celotno Evropo.

Ker le s podporo na začetni stopnji znanstvene kariere še ne rešimo problema neenakovrednega sodelovanja žensk v znanosti, posvečamo posebno pozornost (pre)majhnemu deležu žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti.

Problematika neenakopravnosti na področju znanosti je seveda širša in usmerjena k bolj uravnoteženi zastopanosti z različnih vidikov, ne le z vidika spola. Le z enakopravno in vključujočo znanostjo bomo zagotovili, da se intelektualni potenciali ne bodo izgubljali in se bodo usmerili v pridobivanje novega znanja za bolj kakovostno življenje vseh.

Kratka zgodovina Komisije za enake možnosti na področju znanosti

Novembra 1999 je Evropska komisija v Helsinkih ustanovila posebno skupino za ženske v znanosti, v kateri že od začetka sodeluje tudi Slovenija. Vprašanje enakih možnosti v znanosti v Sloveniji je sicer že pred tem odprl Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ki je jeseni 1994 v okviru Tedna znanosti organiziral okroglo mizo o ženskah v znanosti in raziskovanju.

Leta 1996 je Urad financiral prvo večjo raziskavo o položaju žensk v znanosti na Slovenskem. Na pobudo Urada (1997) je UNESCO v pripravo programa svetovne konference o znanosti vključil tudi temo ženske v znanosti, kasneje pa je Urad (1998) organiziral evropsko regionalno UNESCO konferenco o tej temi.

Tako široka dejavnost in vključitev Slovenije kot države kandidatke v evropske raziskovalne programe je spodbudila takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo, da je 1999 imenovalo nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti, dr. Tamaro Lah Turnšek, čemur je leta 2001 po zgledu Helsinške skupine sledila ustanovitev Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti za obdobje štirih let.

Ministrstvo je imelo v Komisiji za uveljavitev žensk v znanosti kot svojem ekspertnem telesu pomembno pomoč pri oblikovanju znanstvene politike v Sloveniji in je zato tudi redno obnavljalo mandat Komisije. Od začetka do leta 2009 sta komisiji izmenično predsedovali dr. Tamara Lah Turnšek in dr. Maca Jogan. V tretjem mandatnem obdobju od 2010 do 2013 je komisiji predsedovala dr. Mirjana Ule. V četrtem mandatnem obdobju od leta 2014 naprej ji je predsedovala dr. Marija Bešter Rogač. V petem mandatnem obdobju, od 2018, se je komisija preimenovala v Komisijo za enake možnosti na področju znanosti in ji je predsedovala dr. Andreja Gomboc. Odločitev za spremembo naziva komisije je bila sprejeta na ravni ministrstva, saj se je tekom dela izkazalo, da je problematika, ki jo to strokovno telo obravnava, širša in je na splošno usmerjena k uravnoteženi zastopanosti na področju znanosti v Sloveniji z različnih vidikov in ne le z vidika spola.

Članice in člani Komisije za enake možnosti na področju znanosti v mandatnem obdobju 2023 - 2026

Predsednica:

• dr. Kristina Žagar Soderžnik, Institut »Jožef Stefan«,

Sekretarka:

• dr. Gita Zadnikar, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije,

Člani/-ce:

• dr. Milica Antič Gaber, Univerza v Ljubljani,
• dr. Robert Devetak, Inštitut za narodnostna vprašanja,
• dr. Meta Dobnikar, Geološki zavod Slovenije,
• Jaša Drnovšek, dr. phil. (Zvezna republika Nemčija); Univerza v Mariboru,
• dr. Jovana Mihajlović Trbovc, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
• dr. Mirjana Nastran Ule, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
• Tit Neubauer, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije,
• dr. Majda Pavlin, Zavod za gradbeništvo, Mlada akademija,
• dr. Andrej Perdih, Kemijski inštitut,
• dr. Saša Pišot, Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
• dr. Suzana-Nadia Seaptefrati, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
• dr. Branislava Vičar, Univerza v Mariboru,
• mag. Saša Zabukovec, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Dejavnosti Komisije za enake možnosti na področju znanosti

Komisija ministrstvu pomaga pri zbiranju in analizi podatkov za učinkovito oblikovanje politik s področja enakih možnosti v znanosti. Ministrstvo kot tudi druge inštitucije potrebujemo te podatke, da bodo lahko ukrepi na področju enakih možnosti čim bolj usmerjeni in učinkoviti.

Komisija sodeluje z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v smeri odprave diskriminatornih določil pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo oziroma pri ocenjevanju prijaviteljev in prijaviteljic, ki so običajno nastopili v primeru izrabe porodniškega oziroma materinskega dopusta. Rezultat zavedanja vseh strani o pomenu enakovredne vloge žensk v znanosti, vključno pri odločanju v znanosti, je bilo sprejetje pravilnikov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki določajo spolno uravnoteženo sestavo stalnih in občasnih strokovnih teles.

Pomemben segment enakopravnosti so tudi nagrade. Zato si je Ministrstvo skupaj s komisijo zadnja leta močno prizadevalo, da bi bilo podeljevanje državnih nagrad in priznanj v znanosti in tehnologij bolj uravnoteženo. Tudi v tem primeru se pogosto srečamo z nizkim številom žensk med predlaganimi kandidati in posledično med nagrajenci.

Med najpomembnejšimi dejavnostmi komisije je organizacija spomladanskega in jesenskega posveta, s katerima spodbujamo razpravo o možnih vzrokih in ovirah za večjo vlogo žensk v znanosti, širši problematiki enakih možnosti in o potrebnih strukturnih spremembah za zagotovitev enakih možnosti na področju znanosti.

Komisija ima bogate izkušnje in reference s področja raziskovalne integritete, saj je uradna predstavnica Slovenije v "The European Network of Research Integrity Offices (ENRIO)", ki na evropski ravni povezuje nacionalna telesa in strokovnjake za integriteto v znanosti z namenom širjenja dobrih praks kot tudi svetovanja državam ob vzpostavljanju tovrstnih teles. Prav tako je imela v preteklih letih ključno vlogo pri pripravi izhodišč za oblikovanje Nacionalnega sveta za integriteto v znanosti, organizirala pa je tudi vrsto dogodkov na temo integritete v znanosti z mednarodno udeležbo.