GOV.SI

Plačni sistem

Plačni sistem javnega sektorja velja za ves javni sektor, ki ga sestavljajo proračunski uporabniki (državni organi, občine, javni zavodi, javni skladi, javne agencije, javni gospodarski zavodi). To pomeni, da ga uporablja skoraj dva tisoč proračunskih uporabnikov s približno 190.000 zaposlenimi iz različnih dejavnosti javnega sektorja, kot so zdravstvo in socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, znanost in raziskovanje, kultura, javna uprava, vključno z javnim redom in varnostjo, obrambo, zaščito in reševanjem.

Od 1. januarja 2025 dalje se v javnem sektorju uporablja nov plačni sistem, ki je rezultat dvoletnih  pogajanj oziroma usklajevanj med socialnimi partnerji, zlasti med vlado in 46 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Gre za enega ključnih projektov v mandatu aktualne vlade in za realizacijo pomembne točke koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke vladajoče koalicije ob nastopu mandata v letu 2022.

Izkušnje glede pomanjkljivosti prejšnjega plačnega sistema, ki se je uporabljal v obdobju 2008 – 2024, so narekovale vzpostavitev novega plačnega sistema, s katerim zagotavljamo:

  1. transparentnost in javnofinančno obvladljivost plačnega sistema,
  2. enotno ureditev vsebin, ki predstavljajo skupne temelje plačnega sistema,
  3. upoštevanje specifik posameznih delov javnega sektorja in dopustitev možnosti, da se določene vsebine uredijo ločeno po posameznih stebrih plačnega sistema,
  4. odpravo uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice zaradi učinka minimalne plače in vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci ter znotraj posameznih stebrov,
  5. večjo variabilnost, povezano z učinkovitostjo dela (povezanost plače z rezultati dela),
  6. hitrejše napredovanje v plačnih razredih na začetku kariere (spodbujanje zaposlovanja mladih),
  7. odpravo pravnosistemskih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delovanju prejšnjega plačnega sistema,
  8. manj administriranja in poenostavitve sistema.

Temelj prenove sistema plač v javnem sektorju predstavlja Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki se je začel uporabljati 1. januarja 2025.

Ključne rešitve prenovljenega sistema

  • Povišanje plač javnim uslužbencem v povprečju za približno 23 odstotkov oziroma za 415 evrov (bruto), pri čemer bo to povišanje realizirano postopno v obdobju od leta 2025 do 2028 in ne naenkrat;
  • višje povišanje osnovnih plač na vstopnih delovnih mestih (ob začetku kariere v javnem sektorju tudi do 30 odstotkov višje plače);
  • nihče v javnem sektorju ne more imeti plače, ki bi bila nižja od vsakokratne višine minimalne plače;
  • zakon določa plačno lestvico s 67 plačnimi razredi, pri čemer najvišji plačni razred pomeni približno 7-kratnik vrednosti prvega plačnega razreda, ki je določen v višini minimalne plače za leto 2025 (1.277,72 evrov) - (najvišja osnovna plača znaša 8.821 evrov bruto); razlika v vrednostih posameznih plačnih razredov plačne lestvice znaša 3 odstotkov (v prejšnjem sistemu je ta razlika znašala 4 odstotkov);
  • avtomatična uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v višini 80 odstotkov inflacije, če v vsakoletnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja ne pride do dogovora o drugačni uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice (preprečitev pretiranega realnega padanja plač v javnem sektorju glede na inflacijo);
  • poenostavitve pravil glede določanja osnovnih plač ob prehodu na druga delovna mesta oziroma delovna področja v okviru javnega sektorja (kdaj je treba ohraniti že dosežene osnovne plače – plačne razrede in kdaj ni možno ohraniti že doseženih plačnih razredov pri prejšnjem delodajalcu javnega sektorja);
  • fleksibilnejše določanje osnovnih plač, upoštevaje zakonsko določene pogoje za javne uslužbence z ustreznim številom let delovnih izkušenj in ustreznimi kompetencami ali zaradi deficitarnosti kadra (možnost določitve višje osnovne plače ob novih zaposlitvah v javnem sektorju, premestitvah že zaposlenih in tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi v okviru istega opisa nalog, in sicer do 30 odstotkov);
  • hitrejše napredovanje v plačnih razredih na začetku kariere in upočasnjeno ob koncu kariere;
  • povišanje obsega sredstev za variabilno nagrajevanje za 1 odstotek in enotno določen obseg sredstev, ki nastane zaradi prihrankov (odsotnosti, nezasedena delovna mesta) in ga je obvezno treba porabiti za nagrajevanje javnih uslužbencev (večji manevrski prostor za nagrajevanje najboljših oziroma najbolj obremenjenih kadrov);
  • določitev jasnih meril za nagrajevanje delovne uspešnosti;
  • možnost spregleda izobrazbe pod zakonsko določenimi pogoji, če ne gre za regulirane poklice, pri čemer je posebna pozornost namenjena zaposlenim na področju informacijske tehnologije (informatiki, projektanti informacijskih sistemov, programerji, sistemski administratorji ipd.);
  • uvedba višje vrednotenih delovnih mest ekspertov oziroma specialistov na konkretno določenih področjih delovanja javnega sektorja (npr. informacijski sistemi, programiranje, javna naročila, računovodstvo ipd.).            

Plačni stebri

Plačni sistem temelji na petih plačnih stebrih: 

  1. plačni steber: funkcionarji,
  2. plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
  3. plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna
  4. plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
  5. plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna. 

Ohranja se razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in v tarifne razrede. Zaradi ustreznejše izvedbe načela primerljivosti (enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih) in zaradi upoštevanja specifičnosti se v prenovljenem sistemu funkcionarji in javni uslužbenci dodatno razvrstijo v plačne stebre. Znotraj stebra torej velja načelo primerljivosti.

Aneks k pogodbi o zaposlitvi

Predstavljena gradiva na usposabljanjih v organizaciji Ministrstva za javno upravo (november-december 2024 )

Aplikacija za izvedbo prevedbe in določitve postopne pridobitve pravice do plače v prehodnem obdobju

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (FDMN) je seznam funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju. Katalog ni pravni akt, kot seznam funkcij, delovnih mest in nazivov pa prispeva k preglednosti plačnega sistema. Pri sistemiziranju delovnega mesta oziroma naziva je treba dosledno upoštevati tretji odstavek 14. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki določa, da se delovna mesta in nazive v akte o sistemizaciji delovnih mest praviloma povzemajo iz kolektivne pogodbe dejavnosti, ki velja za proračunskega uporabnika.

E-Katalog FDMN z navedbo predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, s katerimi se funkcije, delovna mesta oziroma nazivi v javnem sektorju uvrščajo v plačne razrede

Stališča delovne skupine za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema

Pojasnila oziroma odgovori Ministrstva za javno upravo na vprašanja glede izvajanja novega plačnega sistema

Šifrant izplačil - Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Delovna uspešnost

Določbe ZSTSPJS, ki urejajo del plače za delovno uspešnost se začnejo uporabljati 1. januarja 2026, ko se s predpisi in kolektivnimi pogodbami v skladu s ZSTSPJS uveljavijo kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost. Do 1.1.2026 se redna delovna uspešnosti in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela izplačuje na podlagi predpisov, ki so veljali do uveljavitve plačnega sistema po 1.1.2025. Določbe glede delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (tržna uspešnost) se v skladu z ZSTSPJS in novo uredbo uporabljajo že od 1. januarja 2025 dalje.

Zakonodaja

Veljavne kolektivne pogodbe, aneksi in dogovori

Direktorat za javni sektor

Ministrstvo za javno upravo

Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana

Arhivska vsebina teme Plačni sistem

Vsebino teme Plačni sistem, objavljeno pred 1. januarjem 2025, najdete v arhivu spletišča.

Arhivirana vsebina teme Plačni sistem

Sorodne teme

Na vrh strani