Sektor proračunske inšpekcije

V Sektorju proračunske inšpekcije opravljamo nadzor nad izvajanjem Zakona o javnih financah in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna, ter Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, z namenom odkrivanja nepravilnosti in nalaganja ukrepov uporabnikom proračunskih sredstev za odpravo nezakonitosti in nepravilnosti.

Postopek inšpekcijskega nadzora in ukrepi

Naloge inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev iz državnega proračuna opravljajo proračunski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili. V okviru dodeljenih nalog so samostojni, samostojno izdajajo zapisnike, odločbe in sklepe v upravnem postopku.

Neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna in drugi prejemniki sredstev državnega proračuna morajo proračunskim inšpektorjem v postopku nadzora predložiti vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor, in omogočiti računalniško obdelavo teh podatkov.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovimo, da je bil kršen zakon, predpis ali posamični akt, katerega izvajanje nadzorujemo, ima proračunski inšpektor pravico in dolžnost izdati odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja, v zapisniku predlagati pristojnemu organu sprejem potrebnih ukrepov za odpravo nepravilnosti, uvesti postopek zaradi prekrška in podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

O pritožbi zoper odločbo, ki jo izda proračunski inšpektor, odloča na drugi stopnji vlada. Zoper odločbo vlade kot drugostopnega organa pa je dopustna tožba pred Upravnim sodiščem.

Če proračunski inšpektor ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih neposredni ali posredni proračunski uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, mu v zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za njihovo odpravo, proračunski uporabnik pa mu mora v predpisanem roku poročati o ukrepih, ki jih je na podlagi tega predloga oziroma priporočila sprejel.

Stranke v inšpekcijskih postopkih so neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna za sredstva, ki so jih prejeli iz državnega proračuna.

Cilj izvajanje proračunskega inšpekcijskega nadzora je zagotavljanje pravilnega in zakonitega poslovanja proračunskih uporabnikov pri porabi sredstev državnega proračuna.

Če v inšpekcijskih nadzorih zaznamo, da je bila storjena kršitev določb zakona, ki ga nadzorujemo ali zakona, kjer smo določeni kot prekrškovni organ, po uradni dolžnosti uvedemo postopek o prekršku. Navedene postopke uvedemo tudi na podlagi prejetih predlogov za uvedbo postopka o prekršku, ki jih prejmejo od ostalih organov oziroma upravičenih predlagateljev.

Uvedba inšpekcijskega nadzora

Postopke inšpekcijskega nadzora izvajamo po uradni dolžnosti na podlagi letnega načrta dela, v katerem določimo število rednih nadzorov in nadzorov, ki jih bomo uvedli na podlagi prejetih prijav ali pobud drugih organov.

Vse prejete prijave, vključno z anonimnimi, pobude za inšpekcijski nadzor in druge vloge, bomo obravnavali. V kolikor bomo ocenili, da glede na navedbe v prijavi obstaja utemeljen sum, da je pri določenem proračunskem uporabniku prišlo do kršitve predpisov, ki jih nadzorujemo, bomo uvedli postopek inšpekcijskega nadzora. Če bomo ugotovili, da zadeva sodi v pristojnost drugega organa, bomo prijavo oziroma pobudo odstopili pristojnemu organu.

Po zaključku obravnave prijave oziroma po zaključku inšpekcijskega nadzora prijavitelja na njegovo izrecno zahtevo pisno seznanimo z ugotovitvami in sprejetimi ukrepi.

Prijava kršitve Uradu za nadzor proračuna

Naziv storitve Institucija
Anonimna prijava kršitve Uradu za nadzor proračuna
Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna

Letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora proračunske inšpekcije

Letni načrt dela za leto 2024

Cilji, ki jih proračunska inšpekcija zasleduje z letnim načrtom, so sledeči:

  • izvajanje nadzora na področjih, kjer je zaznano večje tveganje nepravilnosti pri poslovanju s sredstvi državnega proračuna,
  • izvajanje nadzora na področjih, kjer so bile v preteklosti že zaznane kršitve predpisov,
  • izvajanje nadzora pri različnih neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih in nad različnimi področji porabe proračunskih sredstev,
  • izvajanje nadzora nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev glede na zaznana tveganja,
  • izvajanje nadzora pri zavezancih, ki v preteklosti še niso bili inšpicirani ali niso bili inšpicirani že več let,
  • izvajanje nadzora pri zavezancih, za katere drugi pristojni organi podajo predlog za izvedbo nadzora,
  • izvajanje nadzora na podlagi prejetih prijav in na podlagi informacij v medijih.

V letu 2024 bo inšpekcijski nadzor usmerjen predvsem na naslednja področja:

  • področje izvajanja javnih razpisov z dodeljevanjem sredstev iz državnega proračuna, pravilnost izvedbe javnih razpisov, zakonitost in namenskost porabe sredstev,
  • področje izvajanja ukrepov posredovanja pri visokih cenah energije,
  • poraba sredstev, ki jih prejmejo občine iz državnega proračuna,
  • poraba sredstev, ki jih prejmejo posredni proračunski uporabniki,
  • področje financiranja raziskovalno-razvojnih dejavnosti,
  • tveganja zaznana na podlagi prejetih prijav.

Pri proračunskih uporabnikih se bo nadziralo njihovo poslovanje s sredstvi državnega proračuna v skladu Zakonom o javnih financah ter drugimi predpisi, ki določajo njihovo poslovanje, zakonitost in namenskost porabe sredstev ter pravne podlage.

V letu 2024 so načrtovani redni inšpekcijski nadzori, izredni inšpekcijski nadzori in nadzori na podlagi prijav, pri čemer se bodo v začetku leta 2024 zaključevali še nadzori iz leta 2023. Delež inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav je odvisen od števila in vsebine prijav, ki bodo prejete tekom leta.

Prioritetni inšpekcijski nadzori so nadzori:

  • iz preteklega leta, ki na dan 31.12. še niso zaključeni,
  • na podlagi prijav in zaznanih informacij v medijih, iz katerih izhaja, da je prednostna obravnava upravičena z vidika javnega interesa, ker so zatrjevane kršitve z večjimi finančnimi posledicami ali ponavljajoče se kršitve, ki kažejo na nezakonito ravnanje proračunskega uporabnika oziroma zavezanca,
  • na podlagi pobud drugih organov (npr. policija, tožilstvo, KPK na podlagi 13.a člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, idr.), predvsem organov, ki vodijo postopke, katerih potek je odvisen (tudi) od ugotovitev proračunske inšpekcije.

Zapisniki proračunske inšpekcije

Sektor proračunske inšpekcije

Ministrstvo za finance
Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna

Fajfarjeva ulica 33
1000 Ljubljana

Prijava kršitve Uradu za nadzor proračuna

Način posredovanja prijave

Na vrh strani