Plačni sistem

Vsebina strani še ne vključuje sprememb, ki jih prinaša prenova plačnega sistema v javnem sektorju

Podrobne informacije o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, dogovore o nadaljnjih aktivnostih ter dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema in odpravi nesorazmerij najdete na strani Prenova plačnega sistema v javnem sektorju.

Plačni sistem javnega sektorja velja za ves javni sektor, ki ga sestavljajo proračunski uporabniki (državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi, druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti).

Plačni sistem javnega sektorja zajema skoraj 3.000 proračunskih uporabnikov in več kot 170.000 zaposlenih v javnem sektorju, za plače katerih se na letni ravni namenjajo več kot 4 milijarde evrov. Urejen je z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki določa temeljna in enotna pravila delovanja plačnega sistema ter enotno metodologijo obračunavanja in izplačevanja plač za vse dejavnosti javnega sektorja. Temeljna načela plačnega sistema so enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, transparentnost in stimulativnost plač. Plačni sistem javnega sektorja temelji na ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisih ter kolektivnih pogodbah. Poleg osnovne plače so zaposleni pod pogoji, ki jih določa normativni okvir, upravičeni še do dodatkov in dela plače iz naslova delovne uspešnosti.

V rubriki Aktualno objavljamo najnovejša pojasnila, ki jih po treh mesecih premestimo v eno od vsebinskih rubrik na strani. Pojasnila v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki so objavljena na naslednji povezavi: povračila stroškov in drugi osebni prejemki, pojasnila glede uslužbenskega sistema in Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) pa so objavljena pri vsebinah o uslužbenskem sistemu. 

Aktualno

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je seznam funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju. V katalogu sta za posamezno delovno mesto navedena osnovni plačni razred brez napredovanja (PR min) in najvišji možni plačni razred z napredovanjem (PR max).

E-Katalog FDMN z navedbo predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, s katerimi se funkcije, delovna mesta oziroma nazivi v javnem sektorju uvrščajo v plačne razrede.

  • Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov

    Opozarjamo, da je katalog le seznam funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju. Pri sistemiziranju delovnega mesta oziroma naziva pa je treba dosledno upoštevati četrti odstavek 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in uvrščati delovna mesta oziroma nazive v sistemizacijo v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za proračunskega uporabnika in ne povzemati delovnih mest oziroma nazivov iz kataloga.
    Povzemanje delovnih mest iz drugih kolektivnih pogodb, ki ne veljajo za uporabnika proračuna, je dovoljeno zgolj izjemoma (več o tem v spodnjem pojasnilu z dne 10. 10. 2014).
    Mnenja, pojasnila in odgovori

Prenova plačnega sistema v javnem sektorju

Predstavitev stanja in ključnih izzivov na področju plačnega sistema v javnem sektorju, dogovori o nadaljnjih aktivnostih in dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi nesorazmerij so na povezavi Prenova plačnega sistema v javnem sektorju.

Ukrepi za zaposlene za omilitev posledic epidemije covid-19

Interventni ukrepi

Plačna lestvica

Izvajanje 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju

ISPAP – informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju

Obračun plač

Dodatki

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v 23. členu določa, da javnim uslužbencem pripadajo naslednji dodatki:

  • položajni dodatek,
  • dodatek za delovno dobo,
  • dodatek za mentorstvo,
  • dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,
  • dodatek za dvojezičnost,
  • dodatki za manj ugodne delovne pogoje,
  • dodatki za nevarnost in posebne obremenitve ter
  • dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

Dodatki so za javne uslužbence opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor v členih od 35. do 48. Položajni dodatek je določen z Uredbo o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence.

Dodatki se izplačujejo v višini, določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Če dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja. Več o obračunu dodatkov najdete v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

Napredovanje, ocenjevanje, premestitve

Delovna uspešnost

Poznamo tri vrste delovne uspešnosti:

  • redno delovno uspešnost,
  • delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in
  • delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Analize zaposlenosti in plač

Poslovnik, skupna stališča pogajalske komisije, odprava anomalij

Veljavne Kolektivne pogodbe in aneksi

Sklenjeni dogovori

Zakonodaja

Direktorat za javni sektor

Ministrstvo za javno upravo

Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana

Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor

Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana

Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana

Sorodne teme

Na vrh strani