Informacije javnega značaja

Zavedamo se pomembnosti odprtega in transparentnega delovanja vseh organov javnega sektorja. Skladno z določili in namenom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zato nenehno delujemo za ohranjanje ravni transparentnosti delovanja javnega sektorja oziroma se z novimi ukrepi trudimo to raven še povišati.

Javnost in odprtost delovanja sta predpisani za državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb ter za pravne subjekte (gospodarske družbe in druge pravne osebe) pod prevladujočim vplivom države, občin ali drugih oseb javnega prava. Transparentnost delovanja organov javnega sektorja se odraža z:

  • možnostjo spletnega dostopa do podatkov iz javnih evidenc;
  • proaktivnim razširjanjem informacij s strani organov;
  • sodelovanjem javnosti pri sprejemanju predpisov;
  • transparentnostjo porabe javnih sredstev ter prizadevanjem za integriteto in s preprečevanjem korupcije;
  • omogočanjem dostopa do informacij javnega značaja na podlagi individualne zahteve;
  • omogočanjem ponovne uporabe podatkov javnega sektorja s spletno objavo zbirk podatkov v strojno berljivih formatih (open data) ali na podlagi individualne zahteve.

Na Ministrstvu za javno upravo smo sistemsko pristojni za urejanje navedenega področja ter opravljamo te spodbujevalne in razvojne naloge z namenom transparentnega in odprtega delovanja organov:

  • seznanjamo javnost o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja;
  • svetujemo drugim organom v zvezi z uporabo določil ZDIJZ;
  • izvajamo druge spodbujevalne in razvojne naloge.

Nudimo predvsem pomoč in svetovanje prosilcem in organom glede razlage ZDIJZ in tudi v primeru medresorskega usklajevanja predlogov predpisov, ki vsebinsko opredeljujejo pravico javnosti dostopa, na primer za določene vrste podatkov.

Za nadzor nad izvajanjem ZDIJZ in na njegovi podlagi izdanih predpisov je v okviru pritožbenega postopka pristojen Informacijski pooblaščenec, ki vam lahko pomaga, če:

  • vam organ v 20 delovnih dneh ne odgovori na vašo zahtevo,
  • vam organ zavrne dostop do informacije z odločbo,
  • vam organ zavrne ponovno uporabo informacij,
  • ste medij in vam organ v sedmih delovnih dneh ne odgovori na vprašanje,
  • ste medij in prejmete zavrnilni odgovor na vprašanje.

Informacijski pooblaščenec torej lahko deluje kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ, odvisno od vrste in narave zadeve, med katere spadajo kršitve pravice do dostopa ali ponovne uporabe informacij javnega značaja.

Opredelitev informacije javnega značaja

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira s področja dela, ki ga opravlja zavezanec. Lahko je dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali dokumentarno gradivo.

Dostop do informacij javnega značaja

Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja lahko vložijo tako pravne kot fizične osebe, pri tem pa jim ni treba navajati razloga. Informacije javnega značaja lahko zahtevajo od:

  • državnih organov,
  • organov lokalnih skupnosti,
  • javnih agencij,
  • javnih skladov,
  • nosilcev javnih pooblastil,
  • izvajalcev javnih služb,
  • gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije,
  • samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.

Informacije javnega značaja lahko zahtevajo po telefonu, elektronski pošti ali pisno pri zavezancu. Če zavezanec zahtevo delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno poročilo. Na zavrnitev se prosilci lahko pritožijo, a le, če so vlogo za dostop do informacij oddali pisno.

Ponovna uporaba informacij javnega značaja

Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge. Uporaba takih dokumentov za druge namene, torej ne za prvotni namen v okviru javne naloge, pomeni ponovno uporabo. Vsak prosilec pod enakimi pogoji pridobi pravico do ponovne uporabe informacij, pod pogojem, da gre za prosto dostopne informacije, v pridobitne in nepridobitne namene.

Za ponovno uporabo podatkov organ ne sme zaračunati cene, lahko pa zaračuna povračilo mejnih stroškov.

Izjema glede možnosti zaračunavanja za ponovno uporabo podatkov iz določenih registrov (na podlagi 34.a člena ZDIJZ, 6. odstavek) velja za AJPES, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana, v obdobju od 24. 4. 2022 do 24. 4. 2024 (upravna odločba MJU št. 090-26/2022/3 z dne 15.3.2022).

Zahteva za dostop in zahteva za ponovno uporabo informacij javnega značaja

Naziv storitve Institucija
Zahteva za dostop in zahteva za ponovno uporabo informacij javnega značaja
Ministrstvo za javno upravo

Zavezanci

Zakon loči dve vrsti zavezancev – organe in poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Za organe zakon določa, da je informacija javnega značaja vsak dokument, s katerim ta razpolaga. To velja tako za tiste dokumente, ki jih je organ izdelal sam, kot tiste, ki so nastali v sodelovanju z drugim organom ali jih je pridobil od drugih oseb. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki so določene z zakonom. To so informacije o porabi javnih sredstev (o vrsti posla, pogodbenem partnerju, vrednosti pogodbe in trajanju posla), o opravljanju javne funkcije in delovnem razmerju javnega uslužbenca ter podatki, vezani na varstvo okolja – o emisijah, odpadkih, nevarnih snoveh in podobno.

Zavezanci, ki spadajo v obe skupini (na primer gospodarske družbe v 100-odstotni lasti občine, ki so hkrati tudi izvajalke javne službe), morajo posredovati obe vrsti informacij javnega značaja.

Kdo so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja, je mogoče preprosto preveriti v Registru zavezancev za informacije javnega značaja (RZIJZ), ki ga vodi Ajpes. Register na enem mestu zagotavlja pregled nad vsemi poslovnimi subjekti, ki so porabniki javnih sredstev (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb) oziroma poslujejo s sredstvi v lasti države in občin (gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod prevladujočim vplivom države, občin ali drugih oseb javnega prava).

Omejitev dostopa

Dostop do informacije javnega značaja ni brez omejitev. Zakon navaja enajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo. Taki primeri so med drugimi, če prosilec zahteva podatek, ki ga zakon opredeljuje kot tajen, če prosilec zahteva osebni podatek, ki ga ščiti predpis o varstvu osebnih podatkov, ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka.

Kateri podatki morajo biti dosegljivi na svetovnem spletu

Vsak organ mora na spletu brezplačno objaviti:

  • prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa,
  • programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge podobne dokumente,
  • predloge predpisov, programov, strategij in druge podobne dokumente,
  • vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi o javnih naročilih,
  • podatke o upravnih storitvah in druge informacije javnega značaja.

Pravni subjekti pod prevladujočim vplivom javnega prava morajo na svojih spletnih straneh objavljati podatke o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter osnovne podatke iz donatorskih, svetovalnih, sponzorskih in avtorskih pogodb.

Uprava za javna plačila objavlja na svetovnem spletu informacije o plačilnih transakcijah pretežnega dela dosedanjih zavezancev in določenega dela novih zavezancev – javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij ter podjetij v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, občin ali drugih oseb javnega prava.
 
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) objavlja podatke o slabih kreditih pravnih oseb, ki jih je prevzela, in sicer o posojilodajalcu in posojilojemalcu, višini posojila, o tem, kdo je posojilo odobril in kako je zavarovano.

Nacionalni portal odprtih podatkov Slovenije – OPSI

Nacionalni portal odprtih podatkov Slovenije – OPSI je enotna spletna točka za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor z dvema namenoma:

  1. je centralni katalog evidenc in zbirk podatkov v državi, torej centralni popis metapodatkov o vseh evidencah in podatkovnih zbirkah, ki jih vodijo državni organi, občine in drugi organi javnega sektorja;
  2. je enotno spletno mesto za objavo podatkov iz zbirk v odprtih in strojno berljivih formatih.

Izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja

Zakonodaja

Sektor za transparentnost in politični sistem

Ministrstvo za javno upravo
Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem

Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana

Register zavezancev za informacije javnega značaja

Register zavezancev je enotna informatizirana baza podatkov o zavezancih, ki morajo nuditi prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja.

RZIJZ

Nacionalni portal odprtih podatkov Slovenije - OPSI

Na portalu OPSI boste našli vse od podatkov, orodij, do koristnih virov, s katerimi boste lahko razvijali spletne in mobilne aplikacije, oblikovali lastne infografike in drugo.

Portal OPSI

Obveznosti podjetij

Obveznosti podjetij pod prevladujočim vplivom države, lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava.

Brošura (ZDIJC-C) (pdf, 5.1 MB)

Objava katalogov IJZ

S pomočjo iskalnika v zbirki Katalogi informacij javnega značaja lahko poiščete katalog posameznega organa državne uprave.

Katalogi IJZ

Informacijski pooblaščenec

Informacijski pooblaščenec (IP) je pritožbeni organ zoper izdane odločitve organov na prvi stopnji. 

Informacijski pooblaščenec

ZDIJZ od A do Ž

Pomoč zavezancem pri posredovanju informacij javnega značaja.

Video posnetki

Sorodne teme

Na vrh strani